Beseda se je učlovečila da bi mi tako spoznali božjo ljubezen: "Božja ljubezen do nas se je razodela tako, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi mi živeli po njem" (1 Jn 4,9). "Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje" (Jn 3,16).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 3. člen: Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha, › 1. odstavek: Božji Sin se je učlovečil › I. Zakaj se je beseda učlovečila
Beseda se je učlovečila, da bi bila naš vzor svetosti: "Sprejmite moj jarem nase in učite se od mene..." (Mt 11,29). "Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu razen po meni" (Jn 14,6). In Oče na gori spremenjenja naroča: "Njega poslušajte!" (Mr 9,7; prim. 5 Mz 6,4-5). Jezus je v resnici vzor blagrov in merilo nove postave: "Ljubite drug drugega kakor sem vas ljubil jaz" (Jn 15,12). Ta ljubezen vključuje dejavno darovanje samega sebe v hoji za njim (prim. Mr 8,34).
Beseda se je učlovečila, da bi nas napravila "deležne božje narave" (2 Pt 1,4): "Takšen je bil namreč razlog, zaradi katerega se je Beseda učlovečila in zakaj je Božji Sin postal sin človekov: zato, da bi človek, ko vstopi v občestvo z Besedo in tako prejme božje posinovljenje, postal božji sin" (sv. Irenej, haer. 4,19,1). "Kajti Božji Sin je postal človek, da bi nas pobožanstvil" (sv. Atanazij, inc. 54,3). "Unigenitus Dei Filius, suae divinitatis volens nos esse participes, naturam nostram assumpsit, ut homines deos faceret factus homo" ("Edinorojeni Božji Sin je privzel našo človeško naravo, da bi nas napravil deležne svojega božanstva, postal je človek, da bi ljudi napravil za bogove") (sv. Tomaž Akv., opusc. 57 in festo Corp. Chr. 1).
II. Učlovečenje
Cerkev se naslanja na izraz sv. Janeza ("Beseda se je učlovečila": Jn 1,14) in označuje z besedo "učlovečenje" (incarnatio) dejstvo, da si je Božji Sin privzel človeško naravo, da bi v njej izvršil naše odrešenje. V hvalnici, ki jo izpričuje sv. Pavel, Cerkev opeva skrivnost učlovečenja:
"Isto mišljenje naj bo v vas, ki je tudi v Kristusu Jezusu: Čeprav je bil namreč božje narave, se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izničil tako, da je prevzel naravo hlapca in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in
sicer do smrti na križu! (Flp 2,5-8; prim. BM, pesem v sobotnih večernicah).
Pismo Hebrejcem govori o isti skrivnosti:
Zato pravi ob svojem prihodu na svet: 'Daritve in darovanja nisi hotel, a telo si mi pripravil. Žgalne daritve in daritve za greh ti niso bile všeč. Tedaj sem rekel: Glej, prihajam... da izpolnim, o Bog, tvojo
voljo' (Heb 10,5-7, nav. Ps 40,7-9 LXX).