II. Učlovečenje
Cerkev se naslanja na izraz sv. Janeza ("Beseda se je učlovečila": Jn 1,14) in označuje z besedo "učlovečenje" (incarnatio) dejstvo, da si je Božji Sin privzel človeško naravo, da bi v njej izvršil naše odrešenje. V hvalnici, ki jo izpričuje sv. Pavel, Cerkev opeva skrivnost učlovečenja:
"Isto mišljenje naj bo v vas, ki je tudi v Kristusu Jezusu: Čeprav je bil namreč božje narave, se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izničil tako, da je prevzel naravo hlapca in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in
sicer do smrti na križu! (Flp 2,5-8; prim. BM, pesem v sobotnih večernicah).