Katekizem katoliške Cerkve

KKC 459

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 3. člen: Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha, › 1. odstavek: Božji Sin se je učlovečil › I. Zakaj se je beseda učlovečila

457

Beseda se je učlovečila, da bi nas odrešila in nas spravila z Bogom: "Bog nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe" (1 Jn 4,10). "Oče je poslal svojega Sina za odrešenika sveta" (1 Jn 4,14). "On je prišel, da bi odvzel grehe" (1 Jn 3,5):

Naša narava je bila bolna, padla in mrtva; hrepenela je po tem, da bi bila ozdravljena, dvignjena, in obujena od mrtvih. Izgubili smo posest dobrega, morala nam je biti vrnjena. Zaprtim v temo nam je bilo treba prinesti luč; ujetniki smo pričakovali rešitelja; zaporniki pomoč; sužnji osvoboditelja. So mar bili ti razlogi brez pomembnosti? Ali niso bili vredni, da tako zelo ganejo Boga, da se je spustil prav do naše človeške narave ter jo obiskal, ker je bilo človeštvo v tako bednem in nesrečnem stanju? (sv. Gregor iz Nise,

or.catech. 15).

458

Beseda se je učlovečila da bi mi tako spoznali božjo ljubezen: "Božja ljubezen do nas se je razodela tako, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi mi živeli po njem" (1 Jn 4,9). "Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje" (Jn 3,16).

459

Beseda se je učlovečila, da bi bila naš vzor svetosti: "Sprejmite moj jarem nase in učite se od mene..." (Mt 11,29). "Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu razen po meni" (Jn 14,6). In Oče na gori spremenjenja naroča: "Njega poslušajte!" (Mr 9,7; prim. 5 Mz 6,4-5). Jezus je v resnici vzor blagrov in merilo nove postave: "Ljubite drug drugega kakor sem vas ljubil jaz" (Jn 15,12). Ta ljubezen vključuje dejavno darovanje samega sebe v hoji za njim (prim. Mr 8,34).

460

Beseda se je učlovečila, da bi nas napravila "deležne božje narave" (2 Pt 1,4): "Takšen je bil namreč razlog, zaradi katerega se je Beseda učlovečila in zakaj je Božji Sin postal sin človekov: zato, da bi človek, ko vstopi v občestvo z Besedo in tako prejme božje posinovljenje, postal božji sin" (sv. Irenej, haer. 4,19,1). "Kajti Božji Sin je postal človek, da bi nas pobožanstvil" (sv. Atanazij, inc. 54,3). "Unigenitus Dei Filius, suae divinitatis volens nos esse participes, naturam nostram assumpsit, ut homines deos faceret factus homo" ("Edinorojeni Božji Sin je privzel našo človeško naravo, da bi nas napravil deležne svojega božanstva, postal je človek, da bi ljudi napravil za bogove") (sv. Tomaž Akv., opusc. 57 in festo Corp. Chr. 1).

II. Učlovečenje

461

Cerkev se naslanja na izraz sv. Janeza ("Beseda se je učlovečila": Jn 1,14) in označuje z besedo "učlovečenje" (incarnatio) dejstvo, da si je Božji Sin privzel človeško naravo, da bi v njej izvršil naše odrešenje. V hvalnici, ki jo izpričuje sv. Pavel, Cerkev opeva skrivnost učlovečenja:

"Isto mišljenje naj bo v vas, ki je tudi v Kristusu Jezusu: Čeprav je bil namreč božje narave, se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izničil tako, da je prevzel naravo hlapca in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in

sicer do smrti na križu! (Flp 2,5-8; prim. BM, pesem v sobotnih večernicah).