II. Kristus
Kristus prihaja iz grškega prevoda hebrejskega izraza "Mesija", ki pomeni "maziljenec". To ne postane Jezusovo lastno ime, ker Jezus popolnoma izpolnjuje božje poslanstvo, katerega naznačuje. V resnici so bili v Izraelu v božjem imenu maziljeni tisti, ki so bili Bogu posvečeni za poslanstvo, prihajajoče od njega. Tako je bilo pri kraljih (prim. 1 Sam 9,16; 10,1; 16,1.12-13; 1 Kr 1,39), duhovnikih (prim. 2 Mz 29,7; 3 Mz 8,12) in, v redkih primerih, pri prerokih ( prim. 1 Kr 19,16). Tako je moralo biti na najodličnejši način pri Mesiju, ki ga bo Bog poslal, da dokončno vzpostavi njegovo kraljestvo (prim. Ps 2,2; Apd 4,26-27). Mesija je moral biti maziljen z Gospodovim Duhom (prim. Iz 11,2) kot kralj in duhovnik hkrati (prim. Zah 4,14; 6,13), a tudi kot prerok (prim. Iz 61,1; Lk 4,16-21). Jezus je izpolnil Izraelovo mesijansko upanje v svoji trojni nalogi duhovnika, preroka in kralja.