Katekizem katoliške Cerkve

KKC 436

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 2. člen: In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, › II. Kristus

434

Jezusovo vstajenje poveliča ime Boga odrešenika (prim. Jn 12,28), kajti odtlej prav Jezusovo ime v polnosti razkriva najvišjo moč "imena, ki je nad vsakim imenom" (Flp 2,9-10). Hudi duhovi se bojijo njegovega imena (prim. Apd 16,16-18; 19,13-16) in v njegovem imenu Jezusovi učenci delajo čudeže (prim. Mr 16,17), kajti vse, kar v njegovem imenu prosijo Očeta, jim bo Oče dal (Jn 15,16).

435

Jezusovo ime je v srcu krščanske molitve. Vse liturgične prošnje se končujejo z obrazcem "per Dominum nostrum Jesum Christum...". "Zdrava Marija" doseže svoj vrhunec v "in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus". Vzhodna molitev srca, ki se imenuje "Jezusova molitev", se glasi: "Jezus Kristus, Božji Sin, Gospod, usmili se mene grešnika". Številni kristjani umirajo, kakor sv. Ivana Arška, z eno samo besedo "Jezus" na ustnicah.

II. Kristus

436

Kristus prihaja iz grškega prevoda hebrejskega izraza "Mesija", ki pomeni "maziljenec". To ne postane Jezusovo lastno ime, ker Jezus popolnoma izpolnjuje božje poslanstvo, katerega naznačuje. V resnici so bili v Izraelu v božjem imenu maziljeni tisti, ki so bili Bogu posvečeni za poslanstvo, prihajajoče od njega. Tako je bilo pri kraljih (prim. 1 Sam 9,16; 10,1; 16,1.12-13; 1 Kr 1,39), duhovnikih (prim. 2 Mz 29,7; 3 Mz 8,12) in, v redkih primerih, pri prerokih ( prim. 1 Kr 19,16). Tako je moralo biti na najodličnejši način pri Mesiju, ki ga bo Bog poslal, da dokončno vzpostavi njegovo kraljestvo (prim. Ps 2,2; Apd 4,26-27). Mesija je moral biti maziljen z Gospodovim Duhom (prim. Iz 11,2) kot kralj in duhovnik hkrati (prim. Zah 4,14; 6,13), a tudi kot prerok (prim. Iz 61,1; Lk 4,16-21). Jezus je izpolnil Izraelovo mesijansko upanje v svoji trojni nalogi duhovnika, preroka in kralja.

437

Angel je oznanil pastirjem Jezusovo rojstvo kot Mesijevo rojstvo, obljubljeno Izraelu: "Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod" (Lk 2,11). Že od vsega začetka je Jezus "tisti, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet" (Jn 10,36), spočet v Marijinem deviškem telesu kot "svet" (Lk 1,35). Jožefa je Bog poklical, naj "vzame k sebi Marijo, svojo ženo", ki je bila noseča, kajti "to, kar je spočela, je od Svetega Duha" (Mt 1,20), da bi se Jezus, "ki se imenuje Kristus", rodil iz Jožefove žene v mesijanski Davidovi rodovini (Mt 1,16; prim. Rim 1,3; 2 Tim 2,8; Raz 22,16).

438

Jezusovo mesijansko posvečenje razodeva njegovo božje poslanstvo. "Na to namreč kaže že njegovo ime samo, kajti v Kristusovem imenu je mišljen tisti, ki je mazilil, tisti, ki je bil maziljen in maziljenje samo, s katerim je bil maziljen: tisti, ki je mazilil, je Oče, tisti, ki je bil maziljen, je Sin, in maziljen je bil v Duhu, ki je maziljenje" (sv. Irenej, haer. 3,18;3). Njegovo večno mesijansko posvečenje se je razodelo v času njegovega zemeljskega življenja pri njegovem krstu, ki ga je izvršil Janez, ko "ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in močjo" (Apd 10,38), "da se razodene Izraelu" (Jn 1,31) kot njegov Maziljenec. Njegova dela in njegove besede so ga dajala spoznati kot "svetega od Boga" (Mr 1,24; Jn 6,69, Apd 3,14).