Katekizem katoliške Cerkve

KKC 414

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 7. odstavek: Padec › IV. Nisi ga pustil v oblasti smrti

412

Toda zakaj Bog pri prvem človeku ni preprečil greha? Sv. Leon Veliki odgovarja: "Nedopovedljiva Kristusova milost nam je podarila boljše dobrine, kakor pa so tiste, ki nam jih je odvzela nevoščljivost hudobnega duha" (serm. 73,4). In sv. Tomaž Akvinski pravi: "Ničesar ni, kar bi nasprotovalo temu, da je bila človeška narava potem, ko je bil greh storjen, določena za dosego večjega cilja. Bog namreč dopušča, da se dogodi kaj zlega zato, da bi iz tega napravil nekaj boljšega. Odtod beseda sv. Pavla: 'Kjer se je pomnožil greh, se je še veliko bolj pomnožila milost' (Rim 5,20). In velikonočna hvalnica: 'O srečna krivda, ki je bila vredna imeti takega in tako velikega Odrešenika'" (s.th. 3,1,3, ad 3).

Na kratko

413

"Bog ni naredil smrti in se ne veseli pogina živih (...). Po hudičevi nevoščljivosti pa je prišla smrt na svet" (Mdr 1,13; 2,24).

414

Satan ali hudič in drugi demoni so angeli, ki so zavrženi (padli) zaradi tega, ker so svobodno odklonili služenje Bogu in božji načrt. Njihova izbira proti Bogu je dokončna. Svojemu uporu zoper Boga skušajo pridružiti človeka.

415

"Bog je človeka postavil v stanje pravičnosti; toda zapeljan pod vplivom hudobnega duha je človek takoj od začetka zgodovine zlorabil svojo svobodo s tem, da se je dvignil zoper Boga in hotel doseči svoj cilj zunaj Boga" (CS 13,1).

416

S svojim grehom je Adam kot prvi človek izgubil prvotno svetost in pravičnost, ki ju je prejel od Boga ne samo zase, ampak za vse ljudi.