Katekizem katoliške Cerkve

KKC 412

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 7. odstavek: Padec › IV. Nisi ga pustil v oblasti smrti

IV. Nisi ga pustil v oblasti smrti

410

Po padcu Bog človeka ni zapustil. Nasprotno, Bog ga pokliče (prim. 1 Mz 3,9) in mu na skrivnosten način oznani zmago nad zlom in dvig iz padca (prim.1 Mz 3,15). To mesto 1. Mojzesove knjige so poimenovali "protoevangelij", ker je to prvo oznanilo odrešujočega Mesija, oznanilo o boju med kačo in ženo in o končni zmagi enega izmed njenih potomcev.

411

Krščansko izročilo vidi v tem svetopisemskem mestu naznanilo "novega Adama" (prim. 1 Kor 15,21-22.45), ki s svojo pokorščino "do smrti, smrti na križu" (Flp 2,8) v preobilju popravi Adamovo nepokorščino (prim. Rim 5,19-20). V ženi, oznanjeni v "protoevangeliju", vidijo številni očetje in učitelji Cerkve Kristusovo mater Marijo kot "novo Evo". Ona je bila tista, ki je prva in na edinstven način deležna Kristusove zmage nad grehom: bila je obvarovana slehernega madeža izvirnega greha (prim. Pij IX.: DS 2803) in po posebni božji milosti ves čas svojega življenja ni storila prav nikakršnega greha (prim. tridentinski koncil: DS 1573).

412

Toda zakaj Bog pri prvem človeku ni preprečil greha? Sv. Leon Veliki odgovarja: "Nedopovedljiva Kristusova milost nam je podarila boljše dobrine, kakor pa so tiste, ki nam jih je odvzela nevoščljivost hudobnega duha" (serm. 73,4). In sv. Tomaž Akvinski pravi: "Ničesar ni, kar bi nasprotovalo temu, da je bila človeška narava potem, ko je bil greh storjen, določena za dosego večjega cilja. Bog namreč dopušča, da se dogodi kaj zlega zato, da bi iz tega napravil nekaj boljšega. Odtod beseda sv. Pavla: 'Kjer se je pomnožil greh, se je še veliko bolj pomnožila milost' (Rim 5,20). In velikonočna hvalnica: 'O srečna krivda, ki je bila vredna imeti takega in tako velikega Odrešenika'" (s.th. 3,1,3, ad 3).

Na kratko

413

"Bog ni naredil smrti in se ne veseli pogina živih (...). Po hudičevi nevoščljivosti pa je prišla smrt na svet" (Mdr 1,13; 2,24).

414

Satan ali hudič in drugi demoni so angeli, ki so zavrženi (padli) zaradi tega, ker so svobodno odklonili služenje Bogu in božji načrt. Njihova izbira proti Bogu je dokončna. Svojemu uporu zoper Boga skušajo pridružiti človeka.