Katekizem katoliške Cerkve

KKC 416

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 7. odstavek: Padec › IV. Nisi ga pustil v oblasti smrti

414

Satan ali hudič in drugi demoni so angeli, ki so zavrženi (padli) zaradi tega, ker so svobodno odklonili služenje Bogu in božji načrt. Njihova izbira proti Bogu je dokončna. Svojemu uporu zoper Boga skušajo pridružiti človeka.

415

"Bog je človeka postavil v stanje pravičnosti; toda zapeljan pod vplivom hudobnega duha je človek takoj od začetka zgodovine zlorabil svojo svobodo s tem, da se je dvignil zoper Boga in hotel doseči svoj cilj zunaj Boga" (CS 13,1).

416

S svojim grehom je Adam kot prvi človek izgubil prvotno svetost in pravičnost, ki ju je prejel od Boga ne samo zase, ampak za vse ljudi.

417

Svojemu potomstvu sta Adam in Eva predala človeško naravo, ki je ranjena z njunim prvim grehom, torej takšno, ki sta ji odvzeta prvotna svetost in pravičnost. To pomanjkanje (privatio) imenujemo "izvirni greh".

418

Posledica izvirnega greha je, da je človeška narava oslabljena v svojih močeh, podvržena nevednosti, trpljenju in gospostvu smrti, in pa nagnjena h grehu (nagnjenje, ki ga imenujemo "concupiscentia" - "poželjivost")