Posledice izvirnega greha in vseh osebnih grehov ljudi podeljujejo svetu v njegovi celoti grešno stanje, ki ga je mogoče oznašiti z izrazom sv. Janeza: "greh sveta" (Jn 1,29). S tem izrazom oznašujemo tudi negativni vpliv, kakršnega imajo na osebe kolektivni položaji in družbene strukture, ki so sad grehov ljudi (prim. PP 16).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 7. odstavek: Padec › IV. Nisi ga pustil v oblasti smrti
Ta dramatični položaj sveta, ki "ves tiči v zlu" (1 Jn 5,19; prim. 1 Pt 5,8), napravlja iz človekovega življenja boj:
Vso človeško zgodovino prepleta trd boj zoper moči teme; ta boj se je začel že takoj ob začetku sveta in bo po Gospodovi besedi trajal do zadnjega dne. človek, ki je zapleten v ta boj, se mora neprestano boriti, če naj se drži dobrega; in le za ceno velikih naporov je s pomočjo božje milosti sposoben dosegati notranjo enoto v samem sebi (CS 37,2).
IV. Nisi ga pustil v oblasti smrti
Po padcu Bog človeka ni zapustil. Nasprotno, Bog ga pokliče (prim. 1 Mz 3,9) in mu na skrivnosten način oznani zmago nad zlom in dvig iz padca (prim.1 Mz 3,15). To mesto 1. Mojzesove knjige so poimenovali "protoevangelij", ker je to prvo oznanilo odrešujočega Mesija, oznanilo o boju med kačo in ženo in o končni zmagi enega izmed njenih potomcev.
Krščansko izročilo vidi v tem svetopisemskem mestu naznanilo "novega Adama" (prim. 1 Kor 15,21-22.45), ki s svojo pokorščino "do smrti, smrti na križu" (Flp 2,8) v preobilju popravi Adamovo nepokorščino (prim. Rim 5,19-20). V ženi, oznanjeni v "protoevangeliju", vidijo številni očetje in učitelji Cerkve Kristusovo mater Marijo kot "novo Evo". Ona je bila tista, ki je prva in na edinstven način deležna Kristusove zmage nad grehom: bila je obvarovana slehernega madeža izvirnega greha (prim. Pij IX.: DS 2803) in po posebni božji milosti ves čas svojega življenja ni storila prav nikakršnega greha (prim. tridentinski koncil: DS 1573).
Toda zakaj Bog pri prvem človeku ni preprečil greha? Sv. Leon Veliki odgovarja: "Nedopovedljiva Kristusova milost nam je podarila boljše dobrine, kakor pa so tiste, ki nam jih je odvzela nevoščljivost hudobnega duha" (serm. 73,4). In sv. Tomaž Akvinski pravi: "Ničesar ni, kar bi nasprotovalo temu, da je bila človeška narava potem, ko je bil greh storjen, določena za dosego večjega cilja. Bog namreč dopušča, da se dogodi kaj zlega zato, da bi iz tega napravil nekaj boljšega. Odtod beseda sv. Pavla: 'Kjer se je pomnožil greh, se je še veliko bolj pomnožila milost' (Rim 5,20). In velikonočna hvalnica: 'O srečna krivda, ki je bila vredna imeti takega in tako velikega Odrešenika'" (s.th. 3,1,3, ad 3).