"Toda Bog ni ustvaril človeka samega: že od začetka ju je ustvaril moža in ženo (1 Mz 1,27). Njuna medsebojna zveza sestavlja prvo obliko občestva oseb" (CS 12,4).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 7. odstavek: Padec
Razodetje nam daje spoznati stanje prvotne svetosti in pravičnosti moža in žene pred grehom: iz njunega prijateljstva z Bogom je pritekala sreča njunega bivanja v raju.
7. odstavek: Padec
Bog je neskončno dober in vsa njegova dela so dobra. Vendar nihče ne ubeži izkustvu trpljenja, raznovrstnega zla v naravi - zla, ki se kaže kot povezano z lastnimi mejami stvari - in predvsem vprašanju moralnega zla. Odkod prihaja zlo? "Quaerebam unde malum et non erat exitus - Iskal sem, odkod hudo, in nisem našel izhoda", pravi sv. Avguštin (conf. 7,7); in njegovo boleče iskanje je nato našlo izhod samo v njegovem spreobrnjenju k živemu Bogu. Kajti "skrivnost hudobije" (2 Tes 2,7) se osvetli samo v luči "skrivnosti pobožnosti" (1 Tim 3,16). Razodetje božje ljubezni v Kristusu je razkrilo hkrati prostranost zla in tudi preobilje milosti (prim. Rim 5,20). Vprašanju o izvoru zla se moramo torej približati tako, da upiramo pogled vere v njega, ki je edini zmagovalec zla (prim. Lk 11,21-22; Jn 16,11; 1 Jn 3,8).
I. Kjer se je pomnožil greh,
Se je še bolj pomnožila milost
Stvarnost greha
Greh je prisoten v zgodovini človeka: zaman je poskušati ignorirati greh ali tej temačni stvarnosti dati drugačna imena. Pri poskusu razumevanja, kaj je greh, je treba najprej priznati globoko človekovo zvezo z Bogom, kajti zunaj tega odnosa zlo greha ni razkrinkano v njegovi resnični identičnosti odklanjanja Boga in nasprotovanja Bogu, čeprav še naprej pritiska na človekovo življenje in na zgodovino.
Stvarnost greha, in še posebej greha na začetku, se razjasni samo v luči božjega razodetja. Brez spoznanja, kakršnega nam božje razodetje daje o Bogu, ni mogoče jasno prepoznati greha; in človek je brez tega spoznanja v skušnjavi, da bi ga razlagal edinole kot napako v razvoju, kot psihološko slabost, zmoto, nujno posledico neustrezne družbene strukture, itd. Samo s spoznanjem božjega načrta o človeku razumemo, da je greh zloraba svobode, ki jo je Bog dal ustvarjenim osebam zato, da bi mogle ljubiti Boga in vzajemno druga drugo.