Katekizem katoliške Cerkve

KKC 386

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 7. odstavek: Padec › I. Kjer se je pomnožil greh,

384

Razodetje nam daje spoznati stanje prvotne svetosti in pravičnosti moža in žene pred grehom: iz njunega prijateljstva z Bogom je pritekala sreča njunega bivanja v raju.

7. odstavek: Padec

385

Bog je neskončno dober in vsa njegova dela so dobra. Vendar nihče ne ubeži izkustvu trpljenja, raznovrstnega zla v naravi - zla, ki se kaže kot povezano z lastnimi mejami stvari - in predvsem vprašanju moralnega zla. Odkod prihaja zlo? "Quaerebam unde malum et non erat exitus - Iskal sem, odkod hudo, in nisem našel izhoda", pravi sv. Avguštin (conf. 7,7); in njegovo boleče iskanje je nato našlo izhod samo v njegovem spreobrnjenju k živemu Bogu. Kajti "skrivnost hudobije" (2 Tes 2,7) se osvetli samo v luči "skrivnosti pobožnosti" (1 Tim 3,16). Razodetje božje ljubezni v Kristusu je razkrilo hkrati prostranost zla in tudi preobilje milosti (prim. Rim 5,20). Vprašanju o izvoru zla se moramo torej približati tako, da upiramo pogled vere v njega, ki je edini zmagovalec zla (prim. Lk 11,21-22; Jn 16,11; 1 Jn 3,8).

I. Kjer se je pomnožil greh,

Se je še bolj pomnožila milost

Stvarnost greha

386

Greh je prisoten v zgodovini človeka: zaman je poskušati ignorirati greh ali tej temačni stvarnosti dati drugačna imena. Pri poskusu razumevanja, kaj je greh, je treba najprej priznati globoko človekovo zvezo z Bogom, kajti zunaj tega odnosa zlo greha ni razkrinkano v njegovi resnični identičnosti odklanjanja Boga in nasprotovanja Bogu, čeprav še naprej pritiska na človekovo življenje in na zgodovino.

387

Stvarnost greha, in še posebej greha na začetku, se razjasni samo v luči božjega razodetja. Brez spoznanja, kakršnega nam božje razodetje daje o Bogu, ni mogoče jasno prepoznati greha; in človek je brez tega spoznanja v skušnjavi, da bi ga razlagal edinole kot napako v razvoju, kot psihološko slabost, zmoto, nujno posledico neustrezne družbene strukture, itd. Samo s spoznanjem božjega načrta o človeku razumemo, da je greh zloraba svobode, ki jo je Bog dal ustvarjenim osebam zato, da bi mogle ljubiti Boga in vzajemno druga drugo.

Izvirni greh – bistvena resnica vere

388

Z napredovanjem razodetja se razjasnjuje tudi stvarnost greha. Čeprav je starozavezno božje ljudstvo na neki način poznalo človekovo stanje v luči zgodovine padca, o kateri pripoveduje 1. Mojzesova knjiga, se kljub temu ni moglo povzpeti do poslednje pomenljivosti te zgodovine, ki se razkriva šele v luči smrti in vstajenja Jezusa Kristusa (prim. Rim 5,12-21). Potrebno je spoznati Kristusa kot vir milosti, da spoznamo Adama kot vir greha. Sveti Duh Tolažnik, ki ga je poslal vstali Kristus, je tisti, ki je prišel, da "prepriča svet, kako se moti glede greha" (Jn 16,8), in sicer z razodetjem Njega, ki prinaša odrešenje od greha.