Katekizem katoliške Cerkve

KKC 379

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 6. odstavek: Človek › IV. Človek v raju

377

"Gospostvo" nad svetom, ki jo je Bog podelil človeku od začetka, se je uresničevalo predvsem pri človeku samem kot obvladovanje samega sebe. človek je bil nenačet (neokrnjen) in urejen v vsem svojem bitju, ker je bil prost trojnega poželenja (prim. 1 Jn 2,16), ki ga usužnjuje čutnim nasladam, pohlepu po zemeljskih dobrinah in uveljavljanju samega sebe v nasprotju z ukazi razuma.

378

Znamenje zaupnosti z Bogom je v tem, da Bog postavi človeka v vrt (prim. 1 Mz 2,8), v katerem živi, "da bi ga obdeloval in varoval" (1 Mz 2,15): delo ni kazen (prim. 1 Mz 3,17-19), temveč sodelovanje moža in žene z Bogom pri izpopolnjevanju vidnega stvarstva.

379

To je vsa tista harmonija prvotne pravičnosti, ki je bila po božjem načrtu predvidena za človeka in ki je bila nato izgubljena z grehom naših prvih staršev.

Na kratko

380

"Sveti Oče, (...) človeka si naredil po svoji podobi in mu izročil skrb za vesoljni svet; vsem stvarem naj bi gospodoval, služil pa samo tebi, svojemu Stvarniku" (RiM, 4. evharistična molitev, 118).

381

človek je vnaprej določen, da bi postal podoben učlovečenemu Božjemu Sinu - "podobi nevidnega Boga" (Kol 1,15) - da bi tako Kristus bil prvorojenec med mnogimi brati in sestrami (prim. Ef 1,3-6; Rim 8,29).