Ko prosimo "Posvečeno bodi tvoje ime", vstopamo v božje namene, posvečevanje njegovega imena - razodetega Mojzesu, potem v Jezusu - po nas in v nas, kakor tudi v vsakem narodu in v vsakem človeku.
Četrti del: Krščanska molitev › Drugi oddelek: Gospodova molitev: Oče naš! › 3. člen: Sedem prošenj › VII. Temveč reši nas hudega
Z drugo prošnjo ima Cerkev pred očmi v prvi vrsti Kristusovo vrnitev in dokončni prihod božjega kraljestva. Cerkev prosi tu tudi za rast božjega kraljestva v "današnjosti" naših življenj.
V tretji prošnji prosimo našega Očeta, naj našo voljo zedini z voljo svojega Sina, da bi v življenju sveta izpolnil svoje odrešenjsko-zveličavne namene.
V četrti prošnji izražamo z besedami "daj nam" v občestvu s svojimi brati svoje sinovsko zaupanje v našega nebeškega Očeta. "Naš kruh" označuje zemeljsko hrano, ki je nam vsem potrebna za naš obstoj, pomeni pa tudi kruh življenja: božjo besedo in Kristusovo telo. Prejemamo ga v božjem "danes" kot nujno potrebno, (nad-)bitnostno hrano gostije božjega kraljestva, ki jo evharistija anticipira.
Peta prošnja prosi božjega usmiljenja za naše žalitve, božjega usmiljenja, ki more prodreti v naše srce edinole tedaj, če smo znali po Kristusovem zgledu in z njegovo pomočjo odpustiti svojim sovražnikom.