V tretji prošnji prosimo našega Očeta, naj našo voljo zedini z voljo svojega Sina, da bi v življenju sveta izpolnil svoje odrešenjsko-zveličavne namene.
Četrti del: Krščanska molitev › Drugi oddelek: Gospodova molitev: Oče naš! › 3. člen: Sedem prošenj › VII. Temveč reši nas hudega
V četrti prošnji izražamo z besedami "daj nam" v občestvu s svojimi brati svoje sinovsko zaupanje v našega nebeškega Očeta. "Naš kruh" označuje zemeljsko hrano, ki je nam vsem potrebna za naš obstoj, pomeni pa tudi kruh življenja: božjo besedo in Kristusovo telo. Prejemamo ga v božjem "danes" kot nujno potrebno, (nad-)bitnostno hrano gostije božjega kraljestva, ki jo evharistija anticipira.
Peta prošnja prosi božjega usmiljenja za naše žalitve, božjega usmiljenja, ki more prodreti v naše srce edinole tedaj, če smo znali po Kristusovem zgledu in z njegovo pomočjo odpustiti svojim sovražnikom.
Ko rečemo "Ne vpelji nas v skušnjavo", prosimo Boga, naj nam ne dopusti kreniti po poti, ki vodi v greh. Ta prošnja prosi za Duha razločevanja in moči; prosi za milost čuječnosti in stanovitnosti do konca.
V zadnji prošnji, "temveč reši nas hudega", prosi kristjan skupaj s Cerkvijo Boga, naj pokaže zmago, ki jo je Kristus že dosegel, zmago nad "vladarjem tega sveta", satanom, angelom, ki se osebno upira Bogu in njegovim odrešenjskim namenom.