Domov/Katekizem/KKC 2859

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2859

Četrti del: Krščanska molitev › Drugi oddelek: Gospodova molitev: Oče naš! › 3. člen: Sedem prošenj › VII. Temveč reši nas hudega

Na kratko

2857

V "očenašu" imajo prve tri prošnje za predmet Očetovo slavo: posvečevanje njegovega imena, prihod božjega kraljestva in spolnjevanje božje volje. Druge štiri postavljajo predenj naše želje: te prošnje se tičejo našega življenja, da bi dobivalo hrano ali ozdravljalo od greha, ter se nanašajo na naš boj za zmago dobrega nad zlim.

2858

Ko prosimo "Posvečeno bodi tvoje ime", vstopamo v božje namene, posvečevanje njegovega imena - razodetega Mojzesu, potem v Jezusu - po nas in v nas, kakor tudi v vsakem narodu in v vsakem človeku.

2859

Z drugo prošnjo ima Cerkev pred očmi v prvi vrsti Kristusovo vrnitev in dokončni prihod božjega kraljestva. Cerkev prosi tu tudi za rast božjega kraljestva v "današnjosti" naših življenj.

2860

V tretji prošnji prosimo našega Očeta, naj našo voljo zedini z voljo svojega Sina, da bi v življenju sveta izpolnil svoje odrešenjsko-zveličavne namene.

2861

V četrti prošnji izražamo z besedami "daj nam" v občestvu s svojimi brati svoje sinovsko zaupanje v našega nebeškega Očeta. "Naš kruh" označuje zemeljsko hrano, ki je nam vsem potrebna za naš obstoj, pomeni pa tudi kruh življenja: božjo besedo in Kristusovo telo. Prejemamo ga v božjem "danes" kot nujno potrebno, (nad-)bitnostno hrano gostije božjega kraljestva, ki jo evharistija anticipira.