Domov/Katekizem/KKC 2833

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2833

Četrti del: Krščanska molitev › Drugi oddelek: Gospodova molitev: Oče naš! › 3. člen: Sedem prošenj › IV. Daj nam danes naš vsakdanji kruh

2831

Toda navzočnost ljudi, ki so lačni zaradi pomanjkanja kruha, odkriva neko drugo globino te prošnje. Drama lakote v svetu poziva kristjane, ki molijo v resnici, k dejavni odgovornosti do svojih bratov, tako v njihovem osebnem ravnanju kakor v njihovi solidarnosti s človeško družino. Te očenaševe prošnje ni mogoče ločevati od prilik o ubogem Lazarju (prim. Lk 16,19) in o poslednji sodbi (prim. Mt 25,31-46).

2832

Kakor kvas v testu tako mora novost božjega kraljestva dvigovati in prepajati zemljo s Kristusovim Duhom (prim. LA 5). Razodevati se mora z vzpostavljanjem pravičnosti v osebnih in družbenih, gospodarskih in mednarodnih odnosih, ne da bi kdaj pozabljali, da ne more biti pravične strukture brez ljudi, ki hočejo biti pravični.

2833

Gre za "naš" kruh, za kruh, ki je "eden" za "mnoge". Uboštvo iz blagrov je krepost razdeljevanja: vabi nas, naj priobčujemo in razdeljujemo materialne in duhovne dobrine - ne iz prisile, temveč iz ljubezni - da bi izobilje enih lajšalo pomanjkanje drugih (prim. 2 Kor 8,1-15).

2834

"Moli in delaj" (prim. sv. Benedikt, reg. 20; 48). "MolRte, kakor da bi bilo vse odvisno od Boga, in delajte, kakor da bi bilo vse odvisno od vas" (to misel pripisujejo sv. Ignaciju Lojolskemu, nav. v E. BIANCO, Dizionario di pensieri citabili, LDC, Torino 1990, str. 26). Ko smo opravili svoje delo, ostane hrana dar našega Očeta; dobro je, da ga zanjo prosimo, ko se mu zanjo zahvaljujemo. To je smisel molitve pri jedi v krščanski družini.

2835

Ta prošnja in odgovornost, ki jo nalaga, veljata tudi za drugo lakoto, zaradi katere ljudje propadajo: "Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsega, kar pride iz božjih ust" (5 Mz 8,3; Mt 4,4), to je od njegove besede in njegovega diha. Kristjani morajo mobilizirati vse svoje napore za "oznanjevanje evangelija ubogim". Na zemlji obstaja glad, "ne glad po kruhu in ne žeja po vodi, marveč glad, da bi slišali božjo besedo" (Am 8,11). Zato se specifično krščanski smisel te četrte prošnje tiče kruha življenja: božje besede, ki naj jo sprejemamo v veri, in Kristusovega telesa, prejetega v evharistiji (prim. Jn 6,26-58).