Domov/Katekizem/KKC 2835

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2835

Četrti del: Krščanska molitev › Drugi oddelek: Gospodova molitev: Oče naš! › 3. člen: Sedem prošenj › IV. Daj nam danes naš vsakdanji kruh

2833

Gre za "naš" kruh, za kruh, ki je "eden" za "mnoge". Uboštvo iz blagrov je krepost razdeljevanja: vabi nas, naj priobčujemo in razdeljujemo materialne in duhovne dobrine - ne iz prisile, temveč iz ljubezni - da bi izobilje enih lajšalo pomanjkanje drugih (prim. 2 Kor 8,1-15).

2834

"Moli in delaj" (prim. sv. Benedikt, reg. 20; 48). "MolRte, kakor da bi bilo vse odvisno od Boga, in delajte, kakor da bi bilo vse odvisno od vas" (to misel pripisujejo sv. Ignaciju Lojolskemu, nav. v E. BIANCO, Dizionario di pensieri citabili, LDC, Torino 1990, str. 26). Ko smo opravili svoje delo, ostane hrana dar našega Očeta; dobro je, da ga zanjo prosimo, ko se mu zanjo zahvaljujemo. To je smisel molitve pri jedi v krščanski družini.

2835

Ta prošnja in odgovornost, ki jo nalaga, veljata tudi za drugo lakoto, zaradi katere ljudje propadajo: "Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsega, kar pride iz božjih ust" (5 Mz 8,3; Mt 4,4), to je od njegove besede in njegovega diha. Kristjani morajo mobilizirati vse svoje napore za "oznanjevanje evangelija ubogim". Na zemlji obstaja glad, "ne glad po kruhu in ne žeja po vodi, marveč glad, da bi slišali božjo besedo" (Am 8,11). Zato se specifično krščanski smisel te četrte prošnje tiče kruha življenja: božje besede, ki naj jo sprejemamo v veri, in Kristusovega telesa, prejetega v evharistiji (prim. Jn 6,26-58).

2836

"Danes" je tudi izraz zaupanja. Gospod nas tega uči (prim. Mt 6,34; 2 Mz 16,19); naša domišljavost si ga ni mogla izmisliti. Ker gre predvsem za Gospodovo besedo in za telo njegovega Sina, zato ta "danes" ni samo danes našega umrljivega časa: to je božji "danes":6

Če vsak dan prejemaš kruh, je zate vsak dan danes. Če je Kristus tebi "danes", tedaj vse dneve vstane zate od mrtvih. Kako to? "Ti si moj sin, danes te rodim" (Ps 2,7). Danes, to je: ko Kristus vstane od mrtvih (sv. Ambrož, sacr. 5,26).

2837

"Vsakdanji". Ta beseda, "epiousios", ni uporabljena nikjer drugje v Novi zavezi. Če jo vzamemo v časovnem pomenu, je to pedagoška ponovitev besede "danes" (prim. 2 Mz 16,19-21), da bi nas potrdila v zaupanju "brez pridržkov". Če jo vzamemo kakovostno, pomeni tisto, kar je potrebno za življenje, in, širše vzeta, vsako dobrino, ki zadostuje za obstoj (prim. 1 Tim 6,8). Če jo vzamemo po črki (epiousios: "nad-bitnosten"), označuje naravnost kruh življenja, Kristusovo telo, "zdravilo nesmrtnosti" (sv. Ignacij Antiohijski, Efežanom 20,2: PG 5,661), brez katerega nimamo življenja v sebi (prim. Jn 6,53-56). Končno je v povezavi s prejšnjim razviden tudi nebeški smisel: "dan" (vključen v besedi "vsakdanji") je Gospodov dan, dan gostije božjega kraljestva, anticipirane v evharistiji, ki je že predokus prihajajočega božjega kraljestva. Zato se spodobi, da evharistično bogoslužje obhajamo "vsak dan".6

Evharistija je naš vsakdanji kruh. Moč, ki je lastna tej božji hrani, je moč zedinjenja: zedinja nas z Odrešenikovim telesom in napravlja iz nas njegove ude, da bi postali to, kar prejemamo... Ta vsakdanji kruh je tudi v branjih, ki jih vsak dan slišite v Cerkvi, v slavospevih, ki se pojo in jih pojete tudi vi. Vse to je potrebno za naše romanje (sv. Avguštin, serm. 57,7,7).

Nebeški Oče nas spodbuja, naj kot otroci nebes prosimo kruh iz nebes (prim. Jn 6,51). Kristus "sam je kruh, ki potem, ko je bil zasejan v Devico in je vzhajal v mesu, bil zgneten v trpljenju, pečen v peči groba, dejan v shrambo v Cerkvi, ter je prinesen na oltarje, daje vsak dan vernikom nebeško hrano" (sv. Peter Krizolog, serm. 71).