Neločljivo je odvisno od našega življenja in od naše molitve, ali se njegovo ime posvečuje med narodi:6
Boga prosimo, naj posvečuje svoje ime, kajti s svetostjo rešuje in posvečuje vse stvarstvo... Gre za ime, ki daje rešenje izgubljenemu svetu, a mi prosimo, da bi bilo to božje ime posvečevano v nas z našim življenjem. Kajti če prav živimo, je božje ime deležno blagoslavljanja (slavljenja); če pa živimo nepravilno, je deležno preklinjanja, kakor je rekel apostol: "Zaradi vas se preklinja božje ime med narodi" (Rim 2,24; Ezk 36,20-22). Torej prosimo, da bi bili vredni imeti v svojih dušah toliko svetosti, kolikor je sveto ime našega Boga (sv. Peter Krizolog, serm. 71).
Ko rečemo: "Posvečeno bodi tvoje ime," prosimo, da bi bilo posvečevano v nas, ki smo v njem - pa tudi v drugih, ki jih božja milost še čaka - da bi se ravnali po naročilu zapovedi, ki nas obvezuje, da molimo za vse, celo za svoje sovražnike. Zato ne govorimo izrečno: Posvečeno bodi tvoje ime "v nas", saj prosimo, da bi bilo posvečeno v vseh ljudeh (Tertulijan, or. 3).