Domov/Katekizem/KKC 2788

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2788

Četrti del: Krščanska molitev › Drugi oddelek: Gospodova molitev: Oče naš! › 2. člen: Oče naš, ki si v nebesih › III. Oče naš

III. Oče naš

2786

Oče "naš" se nanaša na Boga. Ta pridevnik z naše strani ne izraža posesti, temveč docela novo razmerje do Boga.

2787

Ko rečemo Oče "naš", najprej priznavamo, da so se vse njegove ljubeče obljube, ki so jih naznanjali preroki, izpolnile v novi in večni zavezi v njegovem Kristusu: postali smo "njegovo" ljudstvo in on je odslej "naš" Bog. To novo razmerje je medsebojna pripadnost, ki nam je podarjena brez zasluženja: na "milost in resnico", ki sta nam podarjeni v Jezusu Kristusu (Jn 1,17), nam je treba odgovarjati z ljubeznijo in zvestobo (prim. Oz 2,21-22; 6,1-6).

2788

Ker je Gospodova molitev molitev njegovega ljudstva v "poslednjih časih", izraža ta "naš" tudi gotovost našega upanja na zadnjo božjo obljubo: v novem Jeruzalemu bo rekel zmagovalcu: "Jaz bom njemu Bog, on pa bo meni sin" (Raz 21,7).

2789

Ko molimo Oče "naš", se osebno obračamo na Očeta našega Gospoda Jezusa Kristusa. Nikakor ne delimo božanstva, kajti Oče je njegov "vir in začetek", pač pa s tem izpovedujemo, da Oče od vekomaj rojeva Sina in da iz Očeta izhaja Sveti Duh. Tudi ne pomešavamo oseb, saj izpovedujemo, da je naše občestvo z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom, v njunem edinem Svetem Duhu. Sveta Trojica je enega bistva in nedeljiva. Kadar prosimo Očeta, ga molimo in slavimo skupaj s Sinom in Svetim Duhom.

2790

Slovnično označuje "naš" stvarnost, ki je skupna mnogoterim. Samo en Bog je in njega priznavajo za Očeta tisti, ki so se po veri v njegovega edinega Sina prerodili iz njega z vodo in Duhom (prim. 1 Jn 5,1; Jn 3,5). Cerkev je to novo občestvo Boga in ljudi: zedinjena z edinim Sinom, ki je postal "prvorojenec med mnogimi brati" (Rim 8,29), je Cerkev v občestvu z enim samim in prav istim Očetom, v enem samem in prav istem Svetem Duhu (prim. Ef 4,4-6). Ko moli Oče "naš", moli vsak krščeni v tem občestvu: "Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša" (Apd 4,32).