Domov/Katekizem/KKC 2786

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2786

Četrti del: Krščanska molitev › Drugi oddelek: Gospodova molitev: Oče naš! › 2. člen: Oče naš, ki si v nebesih › III. Oče naš

2784

Ta zastonjski dar posinovljenja zahteva z naše strani nenehno obnavljano spreobrnjenje in novo življenje. Molitev k našemu Očetu mora v nas razvijati dve temeljni razpoloženji:

Hrepenenje in voljo, da bi mu bili slični. Ustvarjeni smo bili po njegovi podobi, po milosti pa nam je bila dana sličnost in mi moramo na to odgovoriti.6

Pomnimo torej, da moramo živeti kakor božji otroci, ko Boga imenujemo Očeta (sv. Ciprijan, Dom. orat. 11).

Ne morete klicati za svojega Očeta Boga vse dobrote, če ohranjate srce kruto in nečloveško; kajti v tem primeru nimate v sebi več znamenja dobrote nebeškega Očeta (sv. Janez Zlatousti, hom. in Mt. 7,14).

Neprestano moramo zreti na Očetovo lepoto in prepajati z njo svojo dušo (sv. Gregor Niški, or. dom. 2).

2785

Ponižno in zaupljivo srce, ki stori, da se vrnemo k stanju otrok (prim. Mt 18,3): zakaj Oče se razodeva "malim" (Mt 11,25):6

To je pogled samo na Boga, velik plamen ljubezni. Duša se v njem topi in se pogreza v sveto ljubezen, ter se pomenkuje z Bogom kakor s svojim lastnim Očetom, zelo po domače, v nežnosti čisto posebne pobožnosti (sv. Janez Kasijan, coll. 9,18).

Oče naš: to ime zbuja v nas vse hkrati, ljubezen, razvnetost v molitvi... in tudi upanje, da bomo dosegli to, kar bomo prosili... Kaj namreč more odreči molitvi svojih otrok, ko jim je že prej dovolil, da so njegovi otroci? (sv. Avguštin, serm. Dom. 2,4,16).

III. Oče naš

2786

Oče "naš" se nanaša na Boga. Ta pridevnik z naše strani ne izraža posesti, temveč docela novo razmerje do Boga.

2787

Ko rečemo Oče "naš", najprej priznavamo, da so se vse njegove ljubeče obljube, ki so jih naznanjali preroki, izpolnile v novi in večni zavezi v njegovem Kristusu: postali smo "njegovo" ljudstvo in on je odslej "naš" Bog. To novo razmerje je medsebojna pripadnost, ki nam je podarjena brez zasluženja: na "milost in resnico", ki sta nam podarjeni v Jezusu Kristusu (Jn 1,17), nam je treba odgovarjati z ljubeznijo in zvestobo (prim. Oz 2,21-22; 6,1-6).

2788

Ker je Gospodova molitev molitev njegovega ljudstva v "poslednjih časih", izraža ta "naš" tudi gotovost našega upanja na zadnjo božjo obljubo: v novem Jeruzalemu bo rekel zmagovalcu: "Jaz bom njemu Bog, on pa bo meni sin" (Raz 21,7).