Domov/Katekizem/KKC 2785

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2785

Četrti del: Krščanska molitev › Drugi oddelek: Gospodova molitev: Oče naš! › 2. člen: Oče naš, ki si v nebesih › II. Oče!

2783

Tako nas Gospodova molitev razodeva nam samim, ko nam hkrati razodeva Očeta (prim. CS 22,1):6

O človek, nisi si upal dvigniti svojega obraza k nebesom, povešal si oči k zemlji; in nenadoma si prejel Kristusovo milost: vsi tvoji grehi so ti bili odpuščeni. Iz hudobnega služabnika si postal dober sin... Dvigni torej oči k Očetu, ki te je odkupil po svojem Sinu, in reci: Oče naš... A ne sklicuj se na nobeno prednostno pravico. Oče je, na poseben način samo Kristusu, medtem ko je nas ustvaril. Reci torej tudi ti po milosti: Oče naš, da boš zaslužil biti njegov sin (sv. Ambrož, sacr. 5,19).

2784

Ta zastonjski dar posinovljenja zahteva z naše strani nenehno obnavljano spreobrnjenje in novo življenje. Molitev k našemu Očetu mora v nas razvijati dve temeljni razpoloženji:

Hrepenenje in voljo, da bi mu bili slični. Ustvarjeni smo bili po njegovi podobi, po milosti pa nam je bila dana sličnost in mi moramo na to odgovoriti.6

Pomnimo torej, da moramo živeti kakor božji otroci, ko Boga imenujemo Očeta (sv. Ciprijan, Dom. orat. 11).

Ne morete klicati za svojega Očeta Boga vse dobrote, če ohranjate srce kruto in nečloveško; kajti v tem primeru nimate v sebi več znamenja dobrote nebeškega Očeta (sv. Janez Zlatousti, hom. in Mt. 7,14).

Neprestano moramo zreti na Očetovo lepoto in prepajati z njo svojo dušo (sv. Gregor Niški, or. dom. 2).

2785

Ponižno in zaupljivo srce, ki stori, da se vrnemo k stanju otrok (prim. Mt 18,3): zakaj Oče se razodeva "malim" (Mt 11,25):6

To je pogled samo na Boga, velik plamen ljubezni. Duša se v njem topi in se pogreza v sveto ljubezen, ter se pomenkuje z Bogom kakor s svojim lastnim Očetom, zelo po domače, v nežnosti čisto posebne pobožnosti (sv. Janez Kasijan, coll. 9,18).

Oče naš: to ime zbuja v nas vse hkrati, ljubezen, razvnetost v molitvi... in tudi upanje, da bomo dosegli to, kar bomo prosili... Kaj namreč more odreči molitvi svojih otrok, ko jim je že prej dovolil, da so njegovi otroci? (sv. Avguštin, serm. Dom. 2,4,16).

III. Oče naš

2786

Oče "naš" se nanaša na Boga. Ta pridevnik z naše strani ne izraža posesti, temveč docela novo razmerje do Boga.

2787

Ko rečemo Oče "naš", najprej priznavamo, da so se vse njegove ljubeče obljube, ki so jih naznanjali preroki, izpolnile v novi in večni zavezi v njegovem Kristusu: postali smo "njegovo" ljudstvo in on je odslej "naš" Bog. To novo razmerje je medsebojna pripadnost, ki nam je podarjena brez zasluženja: na "milost in resnico", ki sta nam podarjeni v Jezusu Kristusu (Jn 1,17), nam je treba odgovarjati z ljubeznijo in zvestobo (prim. Oz 2,21-22; 6,1-6).