II. Oče!
Preden napravimo ta prvi polet Gospodove molitve za svojega, ni nekoristno, če ponižno očistimo svoje srce nekaterih napačnih podob "tega sveta". Ponižnost nas nagne k priznanju, da "nihče ne pozna Očeta kakor le Sin in komur hoče Sin razodeti", to je "malim" (Mt 11,25-27). Očiščenje srca se tiče očetovskih in materinskih podob, ki so izšle iz naše osebne in kulturne zgodovine in vplivajo na naš odnos do Boga. Bog, naš Oče, presega kategorije ustvarjenega sveta. Prenašati nanj ali zoper njega naše ideje v tem območju bi pomenilo delati si malike, da bi jih molili ali pa pobijali. Moliti k Očetu, prositi Očeta pomeni vstopiti v njegovo skrivnost, kakršen je in kakršnega nam je Sin razodel:6
Izraz Bog Oče ni bil nikdar nikomur razodet. Ko je sam Mojzes vprašal Boga, kdo je, je slišal neko drugo ime. Nam je bilo to ime razodeto v Sinu, kajti to ime vključuje novo ime Očeta (Tertulijan, or. 3).