"Ničesar torej ni, kar bi bilo bolj sposobno utrditi našo vero in naše upanje, kakor globoko v naše duše vtisnjeno prepričanje, da Bogu ni nič nemogoče. Kajti v vse, kar je nato še treba verovati, čeprav je še tako veliko in čudovito in kar najbolj presega navadne naravne zakone, vendarle naš razum z lahkoto in brez slehernega omahovanja pritrdi, brž ko dojame idejo o božji vsemogočnosti" (RK 1,2,13).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 3. odstavek: Vsemogočni
Na kratko
S pravičnim Jobom izpovedujemo: "Vem, da vse premoreš, da ti noben sklep ni neizvedljiv" (Job 42,2).
Zvesta pričevanju Svetega pisma se Cerkev pogosto obrača s svojo molitvijo na "Vsemogočnega večnega Boga" ("omnipotens sempiterne Deus...") v trdni veri, da "Bogu ni nič nemogoče" (1 Mz 18,14; Lk 1,37; Mt 19,26).
Bog razkriva svojo vsemogočnost, ko nas spreobrača od naših grehov in nas po milosti znova vzpostavlja v svoje prijateljstvo. "Veliki Bog, svojo vsemogočnost razodevaš predvsem z usmiljenejm in prizanašanjem" ("Deus, qui omnipotentiam tuam parcendo maxime et miserando manifestas...": RiM, glavna prošnja 26. nav. nedelje).
Če ne bi verovali, da je božja ljubezen vsemogočna, kako potem verovati, da nas je Oče mogel ustvariti, Sin odrešiti, Sveti Duh posvetiti?