Katekizem katoliške Cerkve

KKC 275

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 3. odstavek: Vsemogočni

273

Samo vera se more oklepati skrivnostnih poti božje vsemogočnosti. Ta vera se ponaša s svojimi slabostmi, da bi pritegnila nase Kristusovo moč (prim. 2 Kor 12,9; Flp 4,13). Največji vzor takšne vere je Devica Marija, ki je verovala, "da Bogu ni nič nemogoče" (Lk 1,37), in ki je mogla poveličevati Gospoda: "Velike reči mi je storil on, ki je mogočen in je njegovo ime sveto" (Lk 1,49).

274

"Ničesar torej ni, kar bi bilo bolj sposobno utrditi našo vero in naše upanje, kakor globoko v naše duše vtisnjeno prepričanje, da Bogu ni nič nemogoče. Kajti v vse, kar je nato še treba verovati, čeprav je še tako veliko in čudovito in kar najbolj presega navadne naravne zakone, vendarle naš razum z lahkoto in brez slehernega omahovanja pritrdi, brž ko dojame idejo o božji vsemogočnosti" (RK 1,2,13).

Na kratko

275

S pravičnim Jobom izpovedujemo: "Vem, da vse premoreš, da ti noben sklep ni neizvedljiv" (Job 42,2).

276

Zvesta pričevanju Svetega pisma se Cerkev pogosto obrača s svojo molitvijo na "Vsemogočnega večnega Boga" ("omnipotens sempiterne Deus...") v trdni veri, da "Bogu ni nič nemogoče" (1 Mz 18,14; Lk 1,37; Mt 19,26).

277

Bog razkriva svojo vsemogočnost, ko nas spreobrača od naših grehov in nas po milosti znova vzpostavlja v svoje prijateljstvo. "Veliki Bog, svojo vsemogočnost razodevaš predvsem z usmiljenejm in prizanašanjem" ("Deus, qui omnipotentiam tuam parcendo maxime et miserando manifestas...": RiM, glavna prošnja 26. nav. nedelje).