Zvesta pričevanju Svetega pisma se Cerkev pogosto obrača s svojo molitvijo na "Vsemogočnega večnega Boga" ("omnipotens sempiterne Deus...") v trdni veri, da "Bogu ni nič nemogoče" (1 Mz 18,14; Lk 1,37; Mt 19,26).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 3. odstavek: Vsemogočni
Bog razkriva svojo vsemogočnost, ko nas spreobrača od naših grehov in nas po milosti znova vzpostavlja v svoje prijateljstvo. "Veliki Bog, svojo vsemogočnost razodevaš predvsem z usmiljenejm in prizanašanjem" ("Deus, qui omnipotentiam tuam parcendo maxime et miserando manifestas...": RiM, glavna prošnja 26. nav. nedelje).
Če ne bi verovali, da je božja ljubezen vsemogočna, kako potem verovati, da nas je Oče mogel ustvariti, Sin odrešiti, Sveti Duh posvetiti?
4. odstavek: Stvarnik
"V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo" (1 Mz 1,1). S temi slovesnimi besedami se začenja Sveto pismo. Veroizpoved povzema te besede, ko označuje vsemogočnega Boga Očeta kot "stvarnika nebes in zemlje, vidnih in nevidnih stvari". Spregovorili bomo torej najprej o stvarniku, potem o njegovem stvarjenju, in končno o padcu v greh, zaradi katerega je prišel Jezus Kristus, Božji Sin, da bi nas dvignil iz njega.
Stvarjenje je temelj "vseh odrešenjskih božjih zamisli", "začetek zgodovine odrešenja" (SKP 51), ki dosega svoj vrhunec v Kristusu. In z nasprotne strani je Kristusova skrivnost odločilna osvetlitev skrivnosti stvarjenja; Kristusova skrivnost razodeva cilj, zaradi katerega je "v začetku Bog ustvaril nebo in zemljo" (1 Mz 1,1): že od začetka je Bog imel pred očmi veličastvo novega stvarjenja v Kristusu (prim. Rim 8,18-23).