Domov/Katekizem/KKC 2717

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2717

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Tretje poglavje: Življenje molitve › 1. člen: Izrazi molitve › III. Notranja molitev

2715

Konptemplacija je pogled vere, uprt na Jezusa. "Jaz zrem njega in on zre mene," je rekel svojemu svetemu župniku kmet iz Arsa, ko je molil pred tabernakljem. Ta pozornost do Jezusa je odpoved "jazu". Njegov pogled očiščuje srce. Luč Jezusovega pogleda razsvetli oči našega srca; ta luč nas uči vse gledati v luči njegove resnice in njegovega sočutja do vseh ljudi. Kontemplacija tudi usmerja svoj pogled na skrivnosti Kristusovega življenja. Tako nas uči "notranjega spoznanja Gospoda", da bi ga bolj ljubili in bolj hodili za njim (sv. Ignacij, ex. spir. 104).

2716

Notranja molitev je poslušanje božje besede. To poslušanje še zdaleč ni nedejavno, marveč je poslušnost vere, brezpogojno sprejemanje služabnika in ljubeča privrženost otroka. Delež ima pri "da" Sina, ki je postal služabnik, in pri "zgČdi se" njegove ponižne služabnice.

2717

Notranja molitev je molk, tista "podoba sveta, ki prihaja" (sv. Izak iz Niniv, tract. myst. 66), ali "molčeča ljubezen" (sv. Janez od Križa). Besede v notranji molitvi niso govorjenje, temveč dračje, ki daje hrano ognju ljubezni. V tem molku, ki je za "zunanjega" človeka neznosen, nam Oče izreka svojo Besedo, ki se je učlovečila, trpela, umrla in vstala od mrtvih, in v tem molku sinovski Duh stori, da smo udeleženi pri Jezusovi molitvi.

2718

Takšna molitev je zedinjenje s Kristusovo molitvijo, kolikor daje, da smo udeleženi pri Kristusovi skrivnosti. Kristusovo skrivnost obhaja Cerkev v evharistiji, in Sveti Duh stori, da ta skrivnost živi v notranji molitvi z namenom, da bi se razodevala po dejavni ljubezni.

2719

Notranja molitev je občestvo ljubezni, ki prinaša Življenje za mnoge, kolikor privoli, da ostane v noči vere. Pashalna noč vstajenja gre skoz noč smrtnega boja in groba. To so ti trije pomembni časi Jezusove ure, in Jezusov Duh (ne pa "meso, ki je slabotno") stori, da ti časi živijo v notranji molitvi. Treba je privoliti, da ostanemo "eno uro budni" z Jezusom (prim. Mt 26,40).