Sveti Duh, čigar maziljenje prepaja vse naše bitje, je notranji učitelj krščanske molitve. On je tvorec živega izročila molitve. Seveda je toliko potovanj v molitvi, kolikor je molivcev; toda isti Duh deluje v vseh in z vsemi. V občestvu Svetega Duha je krščanska molitev molitev v Cerkvi.
Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Drugo poglavje: Izročilo o molitvi › 2. člen: Pot molitve
V. občestvu s sveto božjo Materjo
V molitvi nas Sveti Duh zedinja z osebo edinorojenega Sina v njegovi poveličani človeški naravi. Po njej in v njej je naša sinovska molitev v Cerkvi povezana z Jezusovo materjo (prim. Apd 1,14).
Od privolitve, ki jo je v veri dala ob oznanjenju in jo je brez omahovanja ohranila pod križem, se Marijino materinstvo naprej in naprej razprostranja na brate in sestre njenega Sina, "ki še potujejo in so v nevarnostih in stiskah" (C 62). Jezus, edini srednik, je pot naše molitve; Marija, njegova Mati in naša Mati, ga docela preseva: Marija "kaže pot" ("hodoghitria"), po ikonografskem izročilu na Vzhodu in Zahodu je "znamenje" za to pot.
Na podlagi tega posebnega Marijinega sodelovanja z delovanjem Svetega Duha so Cerkve razvile molitev k sveti božji Materi, ko so jo osredotočile na Kristusovo osebo, ki se razodeva v svojih skrivnostih. V neštetih himnah in antifonah, ki izražajo to molitev, se navadno izmenjava dvoje gibanj: prvo "poveličuje" Gospoda zaradi "velikih reči", ki jih je storil za svojo ponižno deklo in po njej za vse ljudi (prim. Lk 1,46-55); drugo izroča Jezusovi Materi prošnje in hvalnice božjih otrok, kajti ona zdaj pozna človeško naravo, s katero se je v njej poročil Božji Sin.
To dvojno gibanje molitve k Mariji je našlo prednosten izraz v molitvi "Zdrava, Marija":
"Zdrava, Marija (veseli se, Marija)." Pozdrav angela Gabrijela začenja molitev zdravamarija. Bog sam pozdravlja Marijo po posredovanju svojega angela. Naša molitev si drzne povzeti pozdrav Mariji s pogledom, s katerim se je Bog ozrl na svojo ponižno deklo (prim. Lk 1,48), in se radovati veselja, katerega Bog najde v njej (prim. Sof 3,17b).
"Milosti polna, Gospod je s teboj". Obe besedi angelovega pozdrava druga drugo pojasnjujeta. Marija je polna milosti, ker je z njo Gospod. Milost, s katero je napolnjena, je navzočnost njega, ki je vir vsake milosti. "Veseli se... jeruzalemska hči... Gospod je... v tvoji sredi" (Sof 3,14.17a). Marija, v katero prihaja prebivat Gospod sam, je poosebljena sionska hči, skrinja zaveze, kraj, kjer prebiva Gospodova slava: Marija je "prebivališče Boga med ljudmi" (Raz 21,3). "Polna milosti" je, vsa je predana njemu, ki prihaja, da bi v njej prebival, in katerega bo podarila svetu.
"Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus." Po angelovem pozdravu naredimo za svojega Elizabetin pozdrav. Elizabeta, "napolnjena s Svetim Duhom" (Lk 1,41), je prva žena v dolgi vrsti rodov, ki blagrujejo Marijo (prim. Lk 1,48): "Blagor ji, ki je verovala..." (Lk 1,45); Marija je "blagoslovljena med vsemi ženami", ker je verovala v spolnitev Gospodove besede. Abraham je po svoji veri postal blagoslov za "vse rodove na zemlji" (1 Mz 12,3). Po svoji veri je Marija postala mati verujočih, zaradi katere vsi narodi na zemlji prejemajo njega, ki je sam v sebi blagoslov Boga samega: "Jezusa, blagoslovljeni sad tvojega telesa."