Domov/Katekizem/KKC 2673

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2673

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Drugo poglavje: Izročilo o molitvi › 2. člen: Pot molitve

2671

Tradicionalna oblika, kako prositi za Duha, je, da kličemo Očeta po Kristusu, našem Gospodu, naj nam podeli Duha Tolažnika (prim. Lk 11,13). Jezus postavlja poudarek na takšno prošnjo v njegovem imenu prav v trenutku, ko obljublja dar Duha resnice (prim. Jn 14,17; 15,26; 16,13). Toda najpreprostejša in najbolj neposredna molitev je tudi navzoča v izročilu: "Pridi, Sveti Duh", in vsako izmed bogoslužnih izročil jo je razvilo v odpevih in pesmih:6

Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni (prim. pesem slednico na binkošti).

Nebeški kralj, Duh tolažnik, Duh resnice, ki si povsod pričujoč in vse napolnjuješ, zaklad vsega dobrega in studenec življenja, pridi, prebivaj v nas, očisti nas in nas reši, o ti, ki si dober! (bizantinska liturgija, tropar iz binkoštnih večernic).

2672

Sveti Duh, čigar maziljenje prepaja vse naše bitje, je notranji učitelj krščanske molitve. On je tvorec živega izročila molitve. Seveda je toliko potovanj v molitvi, kolikor je molivcev; toda isti Duh deluje v vseh in z vsemi. V občestvu Svetega Duha je krščanska molitev molitev v Cerkvi.

V. občestvu s sveto božjo Materjo

2673

V molitvi nas Sveti Duh zedinja z osebo edinorojenega Sina v njegovi poveličani človeški naravi. Po njej in v njej je naša sinovska molitev v Cerkvi povezana z Jezusovo materjo (prim. Apd 1,14).

2674

Od privolitve, ki jo je v veri dala ob oznanjenju in jo je brez omahovanja ohranila pod križem, se Marijino materinstvo naprej in naprej razprostranja na brate in sestre njenega Sina, "ki še potujejo in so v nevarnostih in stiskah" (C 62). Jezus, edini srednik, je pot naše molitve; Marija, njegova Mati in naša Mati, ga docela preseva: Marija "kaže pot" ("hodoghitria"), po ikonografskem izročilu na Vzhodu in Zahodu je "znamenje" za to pot.

2675

Na podlagi tega posebnega Marijinega sodelovanja z delovanjem Svetega Duha so Cerkve razvile molitev k sveti božji Materi, ko so jo osredotočile na Kristusovo osebo, ki se razodeva v svojih skrivnostih. V neštetih himnah in antifonah, ki izražajo to molitev, se navadno izmenjava dvoje gibanj: prvo "poveličuje" Gospoda zaradi "velikih reči", ki jih je storil za svojo ponižno deklo in po njej za vse ljudi (prim. Lk 1,46-55); drugo izroča Jezusovi Materi prošnje in hvalnice božjih otrok, kajti ona zdaj pozna človeško naravo, s katero se je v njej poročil Božji Sin.