Klicanje svetega Jezusovega imena je najpreprostejša pot neprenehne molitve. Ponavljano pogosto s ponižno pozornostjo srca, se ne raztresa v "mnogih besedah" (Mt 6,7), temveč "ohranja besedo in obrodi sad v potrpljenju" (prim. Lk 8,15). Možno je "v vsakem času", saj ni posel poleg drugega posla, temveč edini posel, se pravi, ljubiti Boga, ki oživlja in preobraža vsako dejanje v Kristusu Jezusu.
Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Drugo poglavje: Izročilo o molitvi › 2. člen: Pot molitve
Molitev Cerkve časti in slavi Jezusovo Srce, kakor kliče njegovo presveto ime. Cerkev moli učlovečeno Besedo in njeno Srce, ki se je iz ljubezni do ljudi dalo prebosti z našimi grehi. Krščanska molitev rada hodi po križevem potu za Odrešenikom. Postaje od sodne palače do Golgote in do groba razčlenjajo hojo Jezusa Kristusa, ki je s svojim svetim križem odkupil svet.
"Pridi, Sveti Duh"
"Nihče ne more reči: 'Jezus je Gospod,' razen v Svetem Duhu" (1 Kor 12,3). Vsakokrat, ko začnemo moliti k Jezusu, nas na pot molitve pritegne Sveti Duh s svojo prehitevajočo milostjo. Ker nas uči moliti tako, da nam kliče v spomin Kristusa, kako bi torej ne molili k njemu samemu? Zato nas Cerkev vabi, naj vsak dan goreče prosimo Svetega Duha, posebno v začetku in ob koncu vsakega pomembnega dejanja.6
Če Duha nismo dolžni moliti, kako bi me pobožanstvil pri krstu? In če smo ga dolžni moliti, ali mu ne gre posebno češčenje? (sv. Gregor Nacianški, or. theol. 5,28).
Tradicionalna oblika, kako prositi za Duha, je, da kličemo Očeta po Kristusu, našem Gospodu, naj nam podeli Duha Tolažnika (prim. Lk 11,13). Jezus postavlja poudarek na takšno prošnjo v njegovem imenu prav v trenutku, ko obljublja dar Duha resnice (prim. Jn 14,17; 15,26; 16,13). Toda najpreprostejša in najbolj neposredna molitev je tudi navzoča v izročilu: "Pridi, Sveti Duh", in vsako izmed bogoslužnih izročil jo je razvilo v odpevih in pesmih:6
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni (prim. pesem slednico na binkošti).
Nebeški kralj, Duh tolažnik, Duh resnice, ki si povsod pričujoč in vse napolnjuješ, zaklad vsega dobrega in studenec življenja, pridi, prebivaj v nas, očisti nas in nas reši, o ti, ki si dober! (bizantinska liturgija, tropar iz binkoštnih večernic).
Sveti Duh, čigar maziljenje prepaja vse naše bitje, je notranji učitelj krščanske molitve. On je tvorec živega izročila molitve. Seveda je toliko potovanj v molitvi, kolikor je molivcev; toda isti Duh deluje v vseh in z vsemi. V občestvu Svetega Duha je krščanska molitev molitev v Cerkvi.