Domov/Katekizem/KKC 2668

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2668

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Drugo poglavje: Izročilo o molitvi › 2. člen: Pot molitve

2666

A ime, ki vse obsega, je ime, ki ga je Božji Sin prejel ob svojem učlovečenju: JEZUS. Božje ime je za človeške ustnice neizrekljivo (prim. 2 Mz 3,14; 33,19-23), toda s privzetjem naše človeške narave nam ga božja Beseda izroča in ga moremo klicati: "Jezus", "Jahve (Gospod) rešuje" (prim. Mt 1,21). Jezusovo ime vsebuje vse: Boga in človeka ter celotni red stvarjenja in odrešenja. Moliti k "Jezusu" je klicati k njemu, vabiti ga, naj pride v nas. Edinole njegovo ime vsebuje tisto Navzočnost, katero pomeni. Jezus je Vstali, in kdorkoli kliče njegovo ime, sprejema Božjega Sina, ki je ljubil njega in se zanj daroval (Rim 10,13; Apd 2,21; 3,15-16; Gal 2,20).

2667

To čisto preprosto klicanje vere se je razvilo v izročilu molitve v mnogih oblikah na Vzhodu in Zahodu. Najbolj običajni obrazec, ki so ga izročili duhovni možje Sinaja, Sirije in Atosa, je vzklik: "Jezus, Kristus, Božji Sin, Gospod, usmili se nas, grešnikov!" Ta vzklik združuje kristološko himno iz Flp 2,6-11 s klicem cestninarja in vpitjem slepih, da bi spregledali (prim. Mr 10,46-52; Lk 18,13). S tem vzklikom se srce uglasi na bedo ljudi in na usmiljenje njihovega Odrešenika.

2668

Klicanje svetega Jezusovega imena je najpreprostejša pot neprenehne molitve. Ponavljano pogosto s ponižno pozornostjo srca, se ne raztresa v "mnogih besedah" (Mt 6,7), temveč "ohranja besedo in obrodi sad v potrpljenju" (prim. Lk 8,15). Možno je "v vsakem času", saj ni posel poleg drugega posla, temveč edini posel, se pravi, ljubiti Boga, ki oživlja in preobraža vsako dejanje v Kristusu Jezusu.

2669

Molitev Cerkve časti in slavi Jezusovo Srce, kakor kliče njegovo presveto ime. Cerkev moli učlovečeno Besedo in njeno Srce, ki se je iz ljubezni do ljudi dalo prebosti z našimi grehi. Krščanska molitev rada hodi po križevem potu za Odrešenikom. Postaje od sodne palače do Golgote in do groba razčlenjajo hojo Jezusa Kristusa, ki je s svojim svetim križem odkupil svet.

"Pridi, Sveti Duh"

2670

"Nihče ne more reči: 'Jezus je Gospod,' razen v Svetem Duhu" (1 Kor 12,3). Vsakokrat, ko začnemo moliti k Jezusu, nas na pot molitve pritegne Sveti Duh s svojo prehitevajočo milostjo. Ker nas uči moliti tako, da nam kliče v spomin Kristusa, kako bi torej ne molili k njemu samemu? Zato nas Cerkev vabi, naj vsak dan goreče prosimo Svetega Duha, posebno v začetku in ob koncu vsakega pomembnega dejanja.6

Če Duha nismo dolžni moliti, kako bi me pobožanstvil pri krstu? In če smo ga dolžni moliti, ali mu ne gre posebno češčenje? (sv. Gregor Nacianški, or. theol. 5,28).