Razodetje "tistega, kar se mora kmalu zgoditi", apokalipso, prevevajo pesmi nebeškega bogoslužja (prim. Raz 4,8-11; 5,9-14; 7,10-12), a tudi priprošnja "prič" (mučencev: Raz 6,10). Preroki in sveti, vsi, ki so bili umorjeni na zemlji zaradi pričevanja za Jezusa (prim. Raz 18,24), neizmerna množica tistih, ki so prišli iz velike bridkosti in pred nami dospeli v božje kraljestvo, pojejo hvalo in slavo njemu, ki sedi na prestolu, in Jagnjetu (prim. Raz 19,1-8). V občestvu z njimi tudi Cerkev na zemlji poje - v veri in preizkušnji - te speve. V prošnji in priprošnji vera upa proti vsakemu upanju in se zahvaljuje Očetu luči, od katerega prihaja vsak dober dar (prim. Jak 1,17). Vera je tako čista hvala.
Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Prvo poglavje: Razodetje o molitvi › 3. člen: V času Cerkve › V. Hvalna molitev
Evharistija vsebuje in izraža vse oblike molitve: evharistija je "čista daritev" vsega Kristusovega telesa "v slavo njegovega imena" (prim. Mal 1,11)); evharistija je po vzhodnih in zahodnih izročilih "hvalna daritev" sploh.
Na kratko
Sveti Duh, ki uči Cerkev in jo spominja vsega, kar je Jezus povedal, jo vzgaja tudi za molitveno življenje, ko prebuja izraze, ki se obnavljajo v osrčju stalnih oblik: slavljenje, prošnja, priprošnja, zahvaljevanje in hvaljenje.
Ker Bog blagoslavlja, zato more človekovo srce v odgovor slaviti njega, ki je pravir slehernega blagoslova.
Prosilna molitev ima za predmet odpuščanje, iskanje božjega kraljestva, pa tudi vsako resnično potrebo.