Sv. Luka pogosto omenja v svojem evangeliju čudenje in hvaljenje spričo Kristusovih čudovitih del; in podčrtava to čudenje in hvaljenje tudi glede dejanj Svetega Duha, kar so dela apostolov: skupnost v Jeruzalemu (prim. Apd 2,47), hromi, ki ga ozdravita Peter in Janez (prim. Apd 3,9), množica, ki spričo tega poveličuje Boga (Apd 4,21), in pogani iz Pizidije, ki so se "razveselili in poveličevali Gospodovo besedo" (Apd 13,48).
Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Prvo poglavje: Razodetje o molitvi › 3. člen: V času Cerkve › V. Hvalna molitev
"Skupno molite psalme, hvalnice in duhovne pesmi! Z vsem srcem prepevajte in slavite Gospoda" (Ef 5,19; prim. Kol 3,16). Kakor navdihnjeni pisatelji Nove zaveze tako tudi prve krščanske skupnosti na novo ber\ knjigo psalmov in opevajo v njej Kristusovo skrivnost. V novosti Duha zlagajo tudi himne in speve na podlagi nezaslišanega dogodka, ki ga je Bog izvršil v svojem Sinu: njegovega učlovečenja, njegove nad smrtjo zmagovite smrti, njegovega vstajenja in njegovega povzdignjenja na božjo desnico (prim. Flp 2,6-11; Kol 1,15-20; Ef 5,14; 1 Tim 3,16; 6,15-16; 2 Tim 2,11-13). Iz tega "čudovitega dela" celotne odrešenjske zgodovine se dviga doksologija, poveličevanje Boga (prim. Ef 1,3-14; Rim 16,25-27; Ef 3,20-21; Jud 24-25).
Razodetje "tistega, kar se mora kmalu zgoditi", apokalipso, prevevajo pesmi nebeškega bogoslužja (prim. Raz 4,8-11; 5,9-14; 7,10-12), a tudi priprošnja "prič" (mučencev: Raz 6,10). Preroki in sveti, vsi, ki so bili umorjeni na zemlji zaradi pričevanja za Jezusa (prim. Raz 18,24), neizmerna množica tistih, ki so prišli iz velike bridkosti in pred nami dospeli v božje kraljestvo, pojejo hvalo in slavo njemu, ki sedi na prestolu, in Jagnjetu (prim. Raz 19,1-8). V občestvu z njimi tudi Cerkev na zemlji poje - v veri in preizkušnji - te speve. V prošnji in priprošnji vera upa proti vsakemu upanju in se zahvaljuje Očetu luči, od katerega prihaja vsak dober dar (prim. Jak 1,17). Vera je tako čista hvala.
Evharistija vsebuje in izraža vse oblike molitve: evharistija je "čista daritev" vsega Kristusovega telesa "v slavo njegovega imena" (prim. Mal 1,11)); evharistija je po vzhodnih in zahodnih izročilih "hvalna daritev" sploh.
Na kratko
Sveti Duh, ki uči Cerkev in jo spominja vsega, kar je Jezus povedal, jo vzgaja tudi za molitveno življenje, ko prebuja izraze, ki se obnavljajo v osrčju stalnih oblik: slavljenje, prošnja, priprošnja, zahvaljevanje in hvaljenje.