Na kratko
Sveti Duh, ki uči Cerkev in jo spominja vsega, kar je Jezus povedal, jo vzgaja tudi za molitveno življenje, ko prebuja izraze, ki se obnavljajo v osrčju stalnih oblik: slavljenje, prošnja, priprošnja, zahvaljevanje in hvaljenje.
Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Prvo poglavje: Razodetje o molitvi › 3. člen: V času Cerkve › V. Hvalna molitev
Sveti Duh, ki uči Cerkev in jo spominja vsega, kar je Jezus povedal, jo vzgaja tudi za molitveno življenje, ko prebuja izraze, ki se obnavljajo v osrčju stalnih oblik: slavljenje, prošnja, priprošnja, zahvaljevanje in hvaljenje.
Ker Bog blagoslavlja, zato more človekovo srce v odgovor slaviti njega, ki je pravir slehernega blagoslova.
Prosilna molitev ima za predmet odpuščanje, iskanje božjega kraljestva, pa tudi vsako resnično potrebo.
Priprošnja obstaja v prošnji v prid koga drugega. Priprošnja ne pozna mej in se razteza tudi na sovražnike.
Sleherno veselje in sleherna težava, sleherni dogodek in sleherna potreba morejo biti snov za zahvaljevanje, ki mora v deležnosti pri Kristusovem zahvaljevanju napolnjevati celotno življenje: "V vsakršnem položaju se zahvaljujte" (1 Tes 5,18).