Domov/Katekizem/KKC 2640

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2640

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Prvo poglavje: Razodetje o molitvi › 3. člen: V času Cerkve › V. Hvalna molitev

2638

Kakor v prosilni molitvi more tudi tu vsak dogodek in vsaka potreba postati zahvalni dar. Pisma sv. Pavla se pogosto začenjajo in končujejo z zahvalo, in vedno je v njej navzoč Gospod Jezus. "V vsakršnem položaju se zahvaljujte: zakaj to je božja volja v Kristusu Jezusu glede vas" (1 Tes 5,18). "Vztrajajte v molitvi, čujte v njej in se zahvaljujte" (Kol 4,2).

V. Hvalna molitev

2639

Hvaljenje je oblika molitve, ki najbolj neposredno priznava, da je Bog Bog! Hvaljenje ga opeva zaradi njega samega, daje mu slavo onkraj tega, kar dela, daje mu slavo, ker JE. Ta molitev je deležna blaženosti čistih src, ki ljubijo Boga v veri, preden ga vidijo v slavi. Po njej se Duh povezuje z našim duhom in pričuje, da smo božji otroci (prim. Rim. 8,16), pričuje za edinega Sina, v katerem smo posinovljeni in po katerem slavimo Očeta. Hvaljenje vključuje druge oblike molitve in jih nosi k njemu, ki je njen izvir in cilj: "en Bog, Oče, od katerega je vse, mi pa zanj" (1 Kor 8,6).

2640

Sv. Luka pogosto omenja v svojem evangeliju čudenje in hvaljenje spričo Kristusovih čudovitih del; in podčrtava to čudenje in hvaljenje tudi glede dejanj Svetega Duha, kar so dela apostolov: skupnost v Jeruzalemu (prim. Apd 2,47), hromi, ki ga ozdravita Peter in Janez (prim. Apd 3,9), množica, ki spričo tega poveličuje Boga (Apd 4,21), in pogani iz Pizidije, ki so se "razveselili in poveličevali Gospodovo besedo" (Apd 13,48).

2641

"Skupno molite psalme, hvalnice in duhovne pesmi! Z vsem srcem prepevajte in slavite Gospoda" (Ef 5,19; prim. Kol 3,16). Kakor navdihnjeni pisatelji Nove zaveze tako tudi prve krščanske skupnosti na novo ber\ knjigo psalmov in opevajo v njej Kristusovo skrivnost. V novosti Duha zlagajo tudi himne in speve na podlagi nezaslišanega dogodka, ki ga je Bog izvršil v svojem Sinu: njegovega učlovečenja, njegove nad smrtjo zmagovite smrti, njegovega vstajenja in njegovega povzdignjenja na božjo desnico (prim. Flp 2,6-11; Kol 1,15-20; Ef 5,14; 1 Tim 3,16; 6,15-16; 2 Tim 2,11-13). Iz tega "čudovitega dela" celotne odrešenjske zgodovine se dviga doksologija, poveličevanje Boga (prim. Ef 1,3-14; Rim 16,25-27; Ef 3,20-21; Jud 24-25).

2642

Razodetje "tistega, kar se mora kmalu zgoditi", apokalipso, prevevajo pesmi nebeškega bogoslužja (prim. Raz 4,8-11; 5,9-14; 7,10-12), a tudi priprošnja "prič" (mučencev: Raz 6,10). Preroki in sveti, vsi, ki so bili umorjeni na zemlji zaradi pričevanja za Jezusa (prim. Raz 18,24), neizmerna množica tistih, ki so prišli iz velike bridkosti in pred nami dospeli v božje kraljestvo, pojejo hvalo in slavo njemu, ki sedi na prestolu, in Jagnjetu (prim. Raz 19,1-8). V občestvu z njimi tudi Cerkev na zemlji poje - v veri in preizkušnji - te speve. V prošnji in priprošnji vera upa proti vsakemu upanju in se zahvaljuje Očetu luči, od katerega prihaja vsak dober dar (prim. Jak 1,17). Vera je tako čista hvala.