Domov/Katekizem/KKC 2635

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2635

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Prvo poglavje: Razodetje o molitvi › 3. člen: V času Cerkve › III. Priprošnja

2633

Ko smo tako soudeleženi pri odrešujoči božji ljubezni, razumemo, da more vsaka potreba postati predmet prosilne molitve. Kristusu, ki je privzel vse, da bi vse odkupil, dajemo slavo s prošnjami, s katerimi se obračamo na Očeta v njegovem imenu. V tej gotovosti nas Jakob (prim. Jak 1,5-8) in Pavel spodbujata, naj molimo ob vsaki priložnosti (prim. Ef 5,20; Flp 4,6-7; Kol 3,16-17; 1 Tes 5,17-18).

III. Priprošnja

2634

Priprošnja (sredniška molitev, posredovanje) je prosilna molitev, ki nas bolj upodobi po Jezusovi molitvi. Jezus je edini priprošnjik pri Očetu za vse ljudi, posebno za grešnike (prim. Rim 8,34; 1 Jn 2,1; 1 Tim 2,5-8). "Prav zato, ker vedno živi, da zanje posreduje, more dokončno odrešiti tiste, ki po njem prihajajo k Bogu" (Heb 7,25). Sveti Duh sam "prosi za nas... in prosi za svete, v skladu z božjo voljo" (Rim 8,26-27).

2635

Posredovati, prositi v prid drugega je od Abrahama dalje lastno srcu, ki je uglašeno po božjem usmiljenju. V času Cerkve je krščanska priprošnja udeleženost pri Kristusovi priprošnji: je izraz občestva svetih. V priprošnji tisti, ki moli, ne "gleda nase, temveč raje na druge" (prim. Flp 2,4), tako da celo moli za tiste, ki mu prizadevajo zlo (prim. Štefan, ki kakor Jezus moli za svoje krvnike: prim. Apd 7,60; Lk 23,28.34).

2636

Prve krščanske skupnosti so intenzivno živele to obliko sodelovanja (prim. Apd 12,5; 20,36; 21,5; 2 Kor 9,14). Apostol Pavel jih tako dela, da so udeleženi pri njegovi službi evangelija (prim. Ef 6,18-20; Kol 4,3-4; 1 Tes 5,25), toda tudi prosi zanje (prim. 2 Tes 1,11; Kol 1,3; Flp 1,3-4). Priprošnja kristjanov ne pozna meja: "za vse, za kralje in za vse oblastnike" (1 Tim 2,1), za tiste, ki preganjajo (prim. Rim 12,14), za tiste, ki odklanjajo evangelij (prim. Rim 10,1).

IV. Zahvalna molitev

2637

Zahvaljevanje je značilno za molitev Cerkve, ki v obhajanju evharistije razodeva in bolj postaja to, kar je. Kristus namreč v delu odrešenja osvobaja stvarstvo greha in smrti, da bi ga znova posvetil in storil, da se vrne k Očetu, v njegovo slavo. Zahvaljevanje udov skrivnostnega telesa je deležnost pri zahvaljevanju njihove glave.