Drugo molitev sporoča sv. Janez (prim. Jn 11,41-42), iz časa tik pred Lazarjevim vstajenjem. Zahvala stoji pred dogodkom: "Oče, zahvalim se ti, ker si me uslišal", v čemer je vključeno, da Oče vedno uslišuje njegovo prošnjo; in Jezus takoj doda: "Vedel sem, da me vselej uslišiš", v čemer je vključeno, da Jezus s svoje strani neprestano prosi. Tako nam Jezusova molitev, ki jo prešinja zahvaljevanje, razodeva, kako naj prosimo: Preden je dar podeljen, se Jezus oklepa njega, ki podarja in podarja sebe v svojih darovih. Podaritelj je dragocenejši od podeljenega daru, on je "zaklad" in v njem je srce njegovega Sina; dar je podeljen za "navržek" (prim. Mt 6,21.33).
Jezusova "velikoduhovniška" molitev (prim. Jn 17) zavzema v odrešenjski zgodovini posebno mesto. O njej bo premislek na koncu prvega oddelka. V njej se namreč razodeva vedno aktualna molitev našega velikega duhovnika, hkrati pa vsebuje to, česar nas Jezus uči v tisti naši molitvi k našemu Očetu, o kateri bo govor v drugem oddelku.