Obljuba in molitev vere
Abraham takoj, ko ga Bog pokliče, odpotuje, "kakor mu je Gospod ukazal" (1 Mz 12,4): njegovo srce je docela "poslušno besedi", Abraham je pokoren. Bistveno za molitev je prisluškovanje srca, ki se odloča v skladju z Bogom, besede so v odnosu do tega. Toda Abrahamova molitev se izraža najprej z dejanji: kot človek molka postavi na vsakem odseku poti oltar Gospodu. Šele kasneje se pokaže njegova prva molitev v besedah: v zastrti tožbi, ki spominja Boga na njegove obljube, za katere se zdi, da se ne uresničujejo (prim. 1 Mz 15,2-3). Tako se že od začetka pokaže eden izmed vidikov v drami molitve: preizkušnja vere v božjo zvestobo.