Stvarjenje – vir molitve
Molitev človek živi najprej tako, da izhaja iz realnosti stvarstva. Devetera prva poglavja prve Mojzesove knjige opisujejo ta odnos z Bogom kot Abelovo darovanje prvorojencev črede (prim. 1 Mz 4,4), kot Enosovo klicanje božjega imena (prim. 1 Mz 4,26), kot "hojo z Bogom" (1 Mz 5,24). Noetova daritev je bila "prijetna" Bogu, ki je Noeta blagoslovil in blagoslovil po njem vse stvarstvo (prim. 1 Mz 8,20-9,17). Zakaj Noetovo srce je bilo pravično in brezgrajno: tudi on "je hodil z Bogom" (1 Mz 6,9). To odliko molitve uresničujejo mnogi pravični v vseh verstvih.
V svoji neokrnjeni in neminljivi zavezi z živimi bitji (prim. 1 Mz 9,8-16) Bog vedno kliče ljudi, naj se obračajo k njemu v molitvi. A molitev se v stari zavezi razodeva predvsem začenši z našim očetom Abrahamom.