Domov/Katekizem/KKC 2517

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2517

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 9. člen: Deveta zapoved › I. Očiščevanje srca

2515

V etimološkem pomenu more "poželenje" pomeniti vsako silovito obliko človeškega hrepenenja. Krščanska teologija mu je dala poseben pomen vzgiba čutnega teženja, ki nasprotuje delovanju človeškega razuma. Apostol Pavel istoveti poželenje z upiranjem "mesa" zoper "duha" (prim. Gal 5,16.17.24; Ef 2,3). Poželenje prihaja iz nepokorščine prvega greha (1 Mz 3,11). Človekove nravne zmožnosti spravlja v nered in, ne da bi bilo samo v sebi greh, nagiblje človeka, da bi grešil (prim. tridentinski koncil: DS 1515).

2516

V človeku že zaradi tega, ker je sestavljeno bitje, duh in telo, obstaja neka napetost; v njem se odvija neki boj tJženj med "duhom" in "mesom". Toda ta boj pripada dejansko dediščini greha; njegova posledica je in hkrati njegovo potrdilo. Ta boj je del vsakdanjega izkustva duhovnega boja:

Apostol nikakor ne misli prezirati ali obsojati telo, ki skupaj z duhovno dušo sestavlja človekovo naravo in njegovo subjektivno osebnost; obravnava marveč dela, ali še bolje stalna razpoloženja - krepostna in grešna - nravno dobra ali zla, ki so sad podreditve (v prvem primeru) ali pa upiranja (v drugem primeru) zveličavnemu delovanju Svetega Duha. Zato apostol piše: "Če živimo iz Duha, tudi delajmo po Duhu" (Gal 5,25) (Janez Pavel II., DeV 55).

I. Očiščevanje srca

2517

Srce je sedež nravne osebnosti: "Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, uboji, prešuštva, nečistovanje" (Mt 15,19). Boj zoper meseno poželenje gre prek očiščevanja srca in izvrševanja zmernosti:

Vztrajaj v preprostosti, nedolžnosti in boš kakor majhni otroci, ki ne poznajo uničujočega zla iz življenja ljudi (Herma, mand. 2,1).

2518

Šesti blagor naglaša: "Blagor čistim v srcu, ker bodo Boga gledali" (Mt 5,8). "Čista srca" pomenijo tiste, ki so svoj razum in svojo voljo spravili v sklad z zahtevami božje svetosti, predvsem na treh področjih, ki so: ljubezen do bližnjega (prim. 1 Tim 4,3-9; 2 Tim 2,22), čistost ali spolna urejenost (rectitudo; prim. 1 Tes 4,7; Kol 3,5; Ef 4,19), ljubezen do resnice in prava vera (prim. Tit 1,15; 1 Tim 1,3-4; 2 Tim 2,23-26). Med čistostjo srca, telesa in vere obstaja vez:

Verniki morajo verovati člene vere, "da bi verujoč bili poslušni Bogu; da bi v poslušnosti lepo živeli; da bi z lepim življenjem očiščevali svoje srce in da bi očiščujoč svoje srce razumeli to, kar verujejo" (sv. Avguštin, fid. et symb. 10,25).

2519

"Čistim srcem" je obljubljeno, da bodo gledala Boga iz obličja v obličje in mu bodo podobna (prim. 1 Kor 13,12; 1 Jn 3,2). Čistost srca je predhodna gledanju. Že zdaj nam daje, da gledamo v skladnosti z Bogom, da drugega sprejemamo kot "bližnjega"; omogoča nam dojemati človeško telo, svoje telo in telo bližnjega kot svetišče Svetega Duha, razodevanje božje lepote.