Domov/Katekizem/KKC 2519

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2519

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 9. člen: Deveta zapoved › I. Očiščevanje srca

I. Očiščevanje srca

2517

Srce je sedež nravne osebnosti: "Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, uboji, prešuštva, nečistovanje" (Mt 15,19). Boj zoper meseno poželenje gre prek očiščevanja srca in izvrševanja zmernosti:

Vztrajaj v preprostosti, nedolžnosti in boš kakor majhni otroci, ki ne poznajo uničujočega zla iz življenja ljudi (Herma, mand. 2,1).

2518

Šesti blagor naglaša: "Blagor čistim v srcu, ker bodo Boga gledali" (Mt 5,8). "Čista srca" pomenijo tiste, ki so svoj razum in svojo voljo spravili v sklad z zahtevami božje svetosti, predvsem na treh področjih, ki so: ljubezen do bližnjega (prim. 1 Tim 4,3-9; 2 Tim 2,22), čistost ali spolna urejenost (rectitudo; prim. 1 Tes 4,7; Kol 3,5; Ef 4,19), ljubezen do resnice in prava vera (prim. Tit 1,15; 1 Tim 1,3-4; 2 Tim 2,23-26). Med čistostjo srca, telesa in vere obstaja vez:

Verniki morajo verovati člene vere, "da bi verujoč bili poslušni Bogu; da bi v poslušnosti lepo živeli; da bi z lepim življenjem očiščevali svoje srce in da bi očiščujoč svoje srce razumeli to, kar verujejo" (sv. Avguštin, fid. et symb. 10,25).

2519

"Čistim srcem" je obljubljeno, da bodo gledala Boga iz obličja v obličje in mu bodo podobna (prim. 1 Kor 13,12; 1 Jn 3,2). Čistost srca je predhodna gledanju. Že zdaj nam daje, da gledamo v skladnosti z Bogom, da drugega sprejemamo kot "bližnjega"; omogoča nam dojemati človeško telo, svoje telo in telo bližnjega kot svetišče Svetega Duha, razodevanje božje lepote.

II. Boj za čistost

2520

Krst podeljuje prejemniku milost očiščenja vseh grehov. Toda krščeni se mora še naprej bojevati zoper poželjivost mesa in zoper neurejena poželenja. Z božjo milostjo se do tega povzpne

- s krepostjo in darom čistosti, kajti čistost omogoča ljubiti z iskrenim in nerazdeljenim srcem.

- s čistostjo namena, ki obstoji v tem, da se usmerja na človekov resnični smoter: S preprostim (neskaljenim) očesom skuša krščeni najti in spolnjevati v vsaki stvari božjo voljo (prim. Rim 12,2; Kol 1,10).

- s čistostjo pogleda, zunanjega in notranjega; z disciplino čustev in domišljije; z odklanjanjem vsakega popuščanja v nečistih mislih, ki ga nagibljejo, da bi se odvrnil od poti božjih zapovedi: "Pogled vzbuja nespametnemu poželenje" (Mdr 15,5).

- z molitvijo:

Menil sem, da je spolna vzdržnost stvar človekovih lastnih moči, a teh si jaz nisem bil v svesti, ker sem bil v svoji nespameti tako neveden, da nisem poznal besed, ki so zapisane, da nihče ne more biti vzdržen, če mu ti ne daš. Tudi meni bi bil vsekakor dal, če bi bil s srčno tožbo trkal na tvoja ušesa in v trdni veri svojo skrb preložil nate (sv. Avguštin, conf. 6,11,20).

2521

Čistost postavlja zahtevo po sramežljivosti. Sramežljivost je sestavni del zmernosti. Sramežljivost varuje intimnost osebe in v ta namen zavrača razkrivanje tega, kar mora ostati skrito. Naravnana je na čistost in izpričuje njeno tenkočutnost. Sramežljivost vodi poglede in kretnje tako, da se skladajo z dostojanstvom oseb in njihove povezanosti.