Domov/Katekizem/KKC 2516

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2516

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 9. člen: Deveta zapoved

9. člen: Deveta zapoved

2514

Sv. Janez razlikuje tri vrste poželenja ali poželjivosti: poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja (prim. 1 Jn 2,16). Po katoliškem katehetskem izročilu prepoveduje deveta zapoved meseno poželjivost, deseta pa pohlep po imetju bližnjega.

2515

V etimološkem pomenu more "poželenje" pomeniti vsako silovito obliko človeškega hrepenenja. Krščanska teologija mu je dala poseben pomen vzgiba čutnega teženja, ki nasprotuje delovanju človeškega razuma. Apostol Pavel istoveti poželenje z upiranjem "mesa" zoper "duha" (prim. Gal 5,16.17.24; Ef 2,3). Poželenje prihaja iz nepokorščine prvega greha (1 Mz 3,11). Človekove nravne zmožnosti spravlja v nered in, ne da bi bilo samo v sebi greh, nagiblje človeka, da bi grešil (prim. tridentinski koncil: DS 1515).

2516

V človeku že zaradi tega, ker je sestavljeno bitje, duh in telo, obstaja neka napetost; v njem se odvija neki boj tJženj med "duhom" in "mesom". Toda ta boj pripada dejansko dediščini greha; njegova posledica je in hkrati njegovo potrdilo. Ta boj je del vsakdanjega izkustva duhovnega boja:

Apostol nikakor ne misli prezirati ali obsojati telo, ki skupaj z duhovno dušo sestavlja človekovo naravo in njegovo subjektivno osebnost; obravnava marveč dela, ali še bolje stalna razpoloženja - krepostna in grešna - nravno dobra ali zla, ki so sad podreditve (v prvem primeru) ali pa upiranja (v drugem primeru) zveličavnemu delovanju Svetega Duha. Zato apostol piše: "Če živimo iz Duha, tudi delajmo po Duhu" (Gal 5,25) (Janez Pavel II., DeV 55).

I. Očiščevanje srca

2517

Srce je sedež nravne osebnosti: "Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, uboji, prešuštva, nečistovanje" (Mt 15,19). Boj zoper meseno poželenje gre prek očiščevanja srca in izvrševanja zmernosti:

Vztrajaj v preprostosti, nedolžnosti in boš kakor majhni otroci, ki ne poznajo uničujočega zla iz življenja ljudi (Herma, mand. 2,1).

2518

Šesti blagor naglaša: "Blagor čistim v srcu, ker bodo Boga gledali" (Mt 5,8). "Čista srca" pomenijo tiste, ki so svoj razum in svojo voljo spravili v sklad z zahtevami božje svetosti, predvsem na treh področjih, ki so: ljubezen do bližnjega (prim. 1 Tim 4,3-9; 2 Tim 2,22), čistost ali spolna urejenost (rectitudo; prim. 1 Tes 4,7; Kol 3,5; Ef 4,19), ljubezen do resnice in prava vera (prim. Tit 1,15; 1 Tim 1,3-4; 2 Tim 2,23-26). Med čistostjo srca, telesa in vere obstaja vez:

Verniki morajo verovati člene vere, "da bi verujoč bili poslušni Bogu; da bi v poslušnosti lepo živeli; da bi z lepim življenjem očiščevali svoje srce in da bi očiščujoč svoje srce razumeli to, kar verujejo" (sv. Avguštin, fid. et symb. 10,25).