Cerkev je z največjo skrbjo zbrala spomine na tiste, ki so šli do konca, da bi izpričali svojo vero. To so poročila o mučencih (acta martyrum) in sestavljajo arhive resnice, ki so napisani s krvavimi črkami:6
Nič mi ne bo koristil ves svet, nič kraljestva tega sveta. Bolje je zame, da umrjem v Jezusu Kristusu, kakor da kraljujem nad vso zemljo. Njega iščem, ki je za nas umrl; njega hočem, ki je zaradi nas vstal. Rojstvo se mi bliža... (sv. Ignacij Antiohijski, Rimljanom 6,1-2).
Poveličujem te, da si me storil vrednega tega dneva in te ure, da dobim delež v številu tvojih mučencev... Držal si svojo obljubo, zvesti in resnični Bog. Za to in za vse te hvalim, poveličujem, slavim po večnem in nebeškem velikem duhovniku Jezusu Kristusu, tvojem ljubljenem Sinu. Po njem, ki je s teboj in Duhom, slava zdaj in na vse veke. Amen (sv. Polikarp, mart. 14,2-3).
proč z lažjo" (Ef 4,25), "znebite se vsake hudobije in zvijačnosti, hinavščine in nevoščljivosti in vsakršnega obrekovanja" (1 Pt 2,1).