Domov/Katekizem/KKC 2475

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2475

2473

Člen 2473 v računalniškem zapisu manjka. Preberite ga v knjižni izdaji Katekizma.

2474

Cerkev je z največjo skrbjo zbrala spomine na tiste, ki so šli do konca, da bi izpričali svojo vero. To so poročila o mučencih (acta martyrum) in sestavljajo arhive resnice, ki so napisani s krvavimi črkami:6

Nič mi ne bo koristil ves svet, nič kraljestva tega sveta. Bolje je zame, da umrjem v Jezusu Kristusu, kakor da kraljujem nad vso zemljo. Njega iščem, ki je za nas umrl; njega hočem, ki je zaradi nas vstal. Rojstvo se mi bliža... (sv. Ignacij Antiohijski, Rimljanom 6,1-2).

Poveličujem te, da si me storil vrednega tega dneva in te ure, da dobim delež v številu tvojih mučencev... Držal si svojo obljubo, zvesti in resnični Bog. Za to in za vse te hvalim, poveličujem, slavim po večnem in nebeškem velikem duhovniku Jezusu Kristusu, tvojem ljubljenem Sinu. Po njem, ki je s teboj in Duhom, slava zdaj in na vse veke. Amen (sv. Polikarp, mart. 14,2-3).

proč z lažjo" (Ef 4,25), "znebite se vsake hudobije in zvijačnosti, hinavščine in nevoščljivosti in vsakršnega obrekovanja" (1 Pt 2,1).

2475

Člen 2475 v računalniškem zapisu manjka. Preberite ga v knjižni izdaji Katekizma.

2476

Krivo pričevanje in kriva prisega. Kadar je resnici nasprotujoče govorjenje izrečeno pred javnostjo, dobi posebno težo. Pred sodiščem postane krivo pričevanje (prim. Prg 19,9). Če je podano pod prisego, gre za krivo prisego. Tovrstna dejanja prispevajo k temu, da je bodisi nedolžen človek obsojen bodisi krivec oproščen, ali pa da se poveča kazen, ki si jo je obtoženec nakopal (prim. Prg 18,5). Taka dejanja močno škodujejo izvrševanju pravice in pravšnosti sodbe, ki jo izrekajo sodniki.

2477

Spoštovanje do dobrega imena vseh prepoveduje vsako ravnanje in vsako besedo, ki bi jim mogla povzročiti neupravičeno škodo (prim. ZCP, kan. 220). Pregreši se

- s predrzno sodbo, kdor brez zadostne osnove dopušča kot resnično - četudi molče - kakšno nravno napako pri bližnjem.

- z opravljanjem, kdor brez objektivno veljavnega razloga odkriva napake in grehe drugega osebam, ki tega ne vedo (prim. Sir 21,2).

- z obrekovanjem, kdor z govoricami, ki so v nasprotju z resnico, škoduje dobremu imenu drugih in daje priložnost za napačne sodbe glede njih.