Dela usmiljenja so iz ljubezni storjena dejanja, s katerimi svojemu bližnjemu pridemo na pomoč v njegovih telesnih in duhovnih potrebah (prim. Iz 58,6-7; Heb 13,3). Poučevati, svetovati, tolažiti, opogumljati so dela duhovnega usmiljenja, kakor so takšna dela odpuščati in potrpežljivo prenašati. Dela telesnega usmiljenja so posebno naslednja: nasičevati lačne, poskrbeti za streho tistim, ki so brez stanovanja, oblačiti razcapane, obiskovati bolnike in jetnike, pokopavati mrtve (prim. Mt 25,31-46). Med temi dejanji je miloščina, podeljena ubožcem (prim. Tob 4,5-11; Sir 17,22), eno izmed glavnih pričevanj za bratsko ljubezen: je tudi izvrševanje pravičnosti, ki ugaja Bogu (prim. Mt 6,2-4):
Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki je nima, in kdor ima živež, naj stori enako (Lk 3,11). Dajte raje v miloščino to, kar imate, in vam bo vse čisto (Lk 11,41). Če sta brat ali sestra brez obleke in nimata vsakdanjega živeža, pa jima kdo izmed vas reče: "Pojdita v miru! Pogrejta se in najejta!" ne da bi jima dal, kar potrebujeta za življenje, kaj to pomaga? (Jak 2,15-16; prim. 1 Jn 3,17).