Ni naloga pastirjev Cerkve, da bi neposredno posegali v politično zgradbo in v organizacijo družbenega življenja. Ta naloga spada k poklicanosti vernih laikov, ki iz svoje lastne pobude sodelujejo s svojimi sodržavljani. Socialno delovanje more vključevati mnoštvo (pluralnost) konkretnih poti. Vselej bo imelo pred očmi skupni blagor in se skladalo z evangeljskim oznanilom in z učenjem Cerkve. Naloga vernih laikov je, da "s krščansko vnemo vnašajo življenje v zemeljske stvarnosti in v njih delujejo kot delavci za mir in pravičnost" (SRS 47; prim. 42).
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 5. člen: Peta zapoved › VI. Ljubezen do ubogih
VI. Ljubezen do ubogih
Bog blagoslavlja tiste, ki prihajajo na pomoč ubogim, in zavrača tiste, ki se obračajo od njih: "Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče od tebe kaj sposoditi, mu ne pokaži hrbta" (Mt 5,42). "Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte" (Mt 10,8). Jezus bo prepoznal svoje izvoljene po tem, kar so storili za uboge (prim. Mt 25,31-36). Kadar ose ubogim oznanja evangelijn (prim. Mt 11,5; Lk 4,18), je to znamenje Kristusove navzočnosti.
"Ljubezen Cerkve do revnih... spada v njeno trdno izročilo" (CA 57). Ta ljubezen se navdihuje ob evangeliju blagrov (prim. Lk 6,20-22), ob Jezusovem uboštvu (prim. Mt 8,20) in ob njegovi pozornosti do ubogih (prim. Mr 12,41-44). Ljubezen do ubogih je celo eden izmed razlogov za dolžnost dela: da bi naredili "kaj poštenega, da bomo lahko dali tistemu, ki je v potrebi" (Ef 4,28). Ne razteza se samo na gmotno uboštvo, temveč tudi na številne oblike kulturnega in religioznega uboštva (prim. CA 57).
Ljubezen do ubogih je nezdružljiva s pretirano ljubeznijo do bogastva ali z njegovo sebično uporabo:
Zdaj pa, vi bogatini, razjokajte se in tarnajte nad stiskami, ki pridejo na vas. Vaše bogastvo je preperelo in vaše obleke so načeli molji. Vaše zlato in srebro je zarjavelo. Njuna rja bo pričala zoper vas in kakor ogenj razjedla vaše meso. Do zadnjega dne ste kopičili zaklade. Glejte, plačilo ki ste ga utrgovali žanjcem na svojih poljih, vpije in klici žanjcev so prišli do ušes Gospoda nad vojskami. Razkošno ste živeli na svetu, se naslajali in celo na klavni dan redili svoja srca. Pravičnega ste obsodili in ubili, ne upira se vam več (Jak 5,1-6).
Sv. Janez Zlatousti to močno poudarja: "Če ne delimo z ubogimi svojega lastnega imetja, pomeni to krasti in jim jemati življenje. Ne zadržujemo svojega imetja, temveč njihovo" (Laz. 1,6). "Najprej je treba zadostiti zahtevam pravičnosti, da se ne bo delilo kot dar ljubezni to, kar je dožnost dati iz pravičnosti" (LA 8):
Ko dajemo ubožcem, kar jim je potrebno, jim dajemo, kar je njihovega, ne podarjamo svojega; odplačujemo bolj nekaj, kar smo dolžni iz pravičnosti, kot pa opravljamo dela usmiljenja (sv. Gregor Veliki, past. 3,21).