Direktna pomoč je primeren odgovor na neposredne, izredne potrebe, ki so jih povzročile na primer naravne nesreče, epidemije itd. A taka pomoč ne zadostuje, da bi popravila hudo škodo, ki izhaja iz položajev pomanjkanja, pa tudi ne, da bi za trajno krila potrebe. Treba je tudi reformirati mednarodne ekonomske in finančne institucije, da bodo bolje pospeševale pravšne odnose z manj razvitimi deželami (prim. SRS 16). Podpirati je treba prizadevanje revnih dežel, ki se trudijo za svojo rast in za svojo osvoboditev (prim. CA 26). Ta nauk je treba na prav poseben način uporabiti na področju poljedelstva. Kmetje sestavljajo, predvsem v tretjem svetu, pretežni del množice revnih.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 5. člen: Peta zapoved › V. Pravičnost in solidarnost med narodi
Večati čut za Boga in spoznanje samega sebe - to je podlaga za sleherni celostni razvoj človeške družbe. Ta razvoj množi materialne dobrine in jih postavlja v službo osebe in njene svobode. Zmanjšuje ekonomsko bedo in izkoriščanje. In stori, da raste spoštovanje do kulturnih identitet in odprtost za transcendenco (prim. SRS 32; CA 51).
Ni naloga pastirjev Cerkve, da bi neposredno posegali v politično zgradbo in v organizacijo družbenega življenja. Ta naloga spada k poklicanosti vernih laikov, ki iz svoje lastne pobude sodelujejo s svojimi sodržavljani. Socialno delovanje more vključevati mnoštvo (pluralnost) konkretnih poti. Vselej bo imelo pred očmi skupni blagor in se skladalo z evangeljskim oznanilom in z učenjem Cerkve. Naloga vernih laikov je, da "s krščansko vnemo vnašajo življenje v zemeljske stvarnosti in v njih delujejo kot delavci za mir in pravičnost" (SRS 47; prim. 42).
VI. Ljubezen do ubogih
Bog blagoslavlja tiste, ki prihajajo na pomoč ubogim, in zavrača tiste, ki se obračajo od njih: "Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče od tebe kaj sposoditi, mu ne pokaži hrbta" (Mt 5,42). "Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte" (Mt 10,8). Jezus bo prepoznal svoje izvoljene po tem, kar so storili za uboge (prim. Mt 25,31-36). Kadar ose ubogim oznanja evangelijn (prim. Mt 11,5; Lk 4,18), je to znamenje Kristusove navzočnosti.
"Ljubezen Cerkve do revnih... spada v njeno trdno izročilo" (CA 57). Ta ljubezen se navdihuje ob evangeliju blagrov (prim. Lk 6,20-22), ob Jezusovem uboštvu (prim. Mt 8,20) in ob njegovi pozornosti do ubogih (prim. Mr 12,41-44). Ljubezen do ubogih je celo eden izmed razlogov za dolžnost dela: da bi naredili "kaj poštenega, da bomo lahko dali tistemu, ki je v potrebi" (Ef 4,28). Ne razteza se samo na gmotno uboštvo, temveč tudi na številne oblike kulturnega in religioznega uboštva (prim. CA 57).