Domov/Katekizem/KKC 2425

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2425

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 5. člen: Peta zapoved › III. Socialni nauk Cerkve

2423

Družbeni nauk Cerkve predlaga načela razmišljanja; razjasnjuje kriterije za presojanje; daje orientacije za delovanje:

Vsak tak sistem, po katerem bi družbene odnose v celoti določali ekonomski dejavniki, je v nasprotju z naravo človeške osebe in njegovih dejanj. (prim. CA 24).

2424

Teorija, ki dobiček napravlja za izključno pravilo in poslednji cilj gospodarske dejavnosti, je nravno nesprejemljiva. Neurejeno teženje po denarju neizogIbno povzroči perverzne učinke. Je eden od vzrokov številnih konfliktov, ki rušijo družbeni red (prim. CS 63, ' 3; FC 7; CA 35).

Sistem, ki "osnovne pravice posameznikov in združenj žrtvuje kolektivni organizaciji proizvodnje", nasprotuje človekovemu dostojanstvu (CS 65). Vsaka takšna praksa, ki osebe skrčuje na to, da so le sredstva za doseganje dobička, človeka zasužnjuje, vodi k malikovanju denarja in prispeva k širjenju brezboštva. "Ne morete služiti Bogu in mamonu" (Mt 6,24; Lk 16,13).

2425

Cerkev je zavrgla totalitarne in ateistične ideologije, pridružene v modernih časih "komunizmu" ali "socializmu". Na drugi strani je Cerkev v praksi "kapitalizma" odklonila individualizem in absolutni primat tržne zakonitosti nad človeškim delom (prim. CA 10; 13; 44). Reguliranje gospodarstva samo s centralnim načrtovanjem pokvari družbene vezi pri temelju; če gospodarstvo ureja samo tržni zakon, tedasj zgreši elo je treba priporočati razumno reguliranje tržišča in gospodarskih pobud v skladu s pravično hierarhijo vrednot in z ozirom na skupni blagor.

IV. Gospodarsja dejavnost in socialna pravičnost

2426

Razvoj gospodarskih dejavnosti in rast proizvodnje sta namenjeni zadovoljevanju potreb ljudi. Gospodarsko življenje ne mrei le na kopšičenje proizvodnih dobrin in na množitev dobička ali moči; naravnana mora biti najprej nasluženje osebam, celotnemu človeku in vsej človeški skupnosti. Vodeno po njenih lastnih metodah, je treba gospodarsko dejavnost izvajati v mejah nravnega reda, v skladu s socIalno pravičnostjo, če naj ustreza božji zamisli o človeku (prim. CS 64).

2427

Človeško delo izhaja neposredno od Oseb, ustvarjenih po božji podobi in poklicanih, da drug skupaj z drugim in drug za drugega nadaljujejo delo stvarjenja, gospodujoč zemlji (prim. 1 Mz 1,28; CS 34; CA 31). Delo je torej dolžnost: "Kdor noče delati, naj tudi ne jJ" (1 Tes 3,10; prim. 1 Tes 4,11). Delo časti Stvarnikove darove in prejete talente. Biti mora tudi odrešujoče, ko človek v zedinjenju z Jezusom, rokodelcem iz Nazareta in križanim na Kalvariji, prenaša mučnost dela (prim. 1 Mz 3,14-19), tedaj na neki način sodeluje z Božjim Sinom pri njegovem odrešilnem delu. Izkazuje se za kristusovega učenca ko vsak dan nosi križ v dejavnosti h kateri je poklican, da jo izvršuje (prim. FC 27). Delo more biti sredstvo posvečevanja in oživljanja zemeljskih stvarnosti v Kristusovem Duhu.