Domov/Katekizem/KKC 2423

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2423

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 5. člen: Peta zapoved › III. Socialni nauk Cerkve

2421

Družbeni nauk Cerkve se je razvil v devetnajstem stoletju ob srečanju evangelija z moderno industrijsko družbo, njenimi novimi strukturami za proizvodnjo potrošnih dobrin, njenim pojmovanjem družbe, države in avtoritete, njenimi novimi oblikami dela in lastnine. Razvoj nauka Cerkve v gospodarskih in družbenih zadevah pričuje za trajno veljavnost učenja Cerkve, kot tudi za resnični smisel vedno živega in dejavnega izročila (prim. CA 3).

2422

Družbeno učenje Cerkve obsega sklop nauka, ki se oblikuje, kolikor v potekanju zgodovine Cerkev ob pomoči Svetega Duha razlaga dogodke v luči celotne božje besede, ki jo je razodel Jezus Kristus (prim. SSV 1; 41). To učenje postane toliko bolj sprejemljivo za ljudi dobre volje, ker navdihuje naprej ravnanje vernikov.

2423

Družbeni nauk Cerkve predlaga načela razmišljanja; razjasnjuje kriterije za presojanje; daje orientacije za delovanje:

Vsak tak sistem, po katerem bi družbene odnose v celoti določali ekonomski dejavniki, je v nasprotju z naravo človeške osebe in njegovih dejanj. (prim. CA 24).

2424

Teorija, ki dobiček napravlja za izključno pravilo in poslednji cilj gospodarske dejavnosti, je nravno nesprejemljiva. Neurejeno teženje po denarju neizogIbno povzroči perverzne učinke. Je eden od vzrokov številnih konfliktov, ki rušijo družbeni red (prim. CS 63, ' 3; FC 7; CA 35).

Sistem, ki "osnovne pravice posameznikov in združenj žrtvuje kolektivni organizaciji proizvodnje", nasprotuje človekovemu dostojanstvu (CS 65). Vsaka takšna praksa, ki osebe skrčuje na to, da so le sredstva za doseganje dobička, človeka zasužnjuje, vodi k malikovanju denarja in prispeva k širjenju brezboštva. "Ne morete služiti Bogu in mamonu" (Mt 6,24; Lk 16,13).

2425

Cerkev je zavrgla totalitarne in ateistične ideologije, pridružene v modernih časih "komunizmu" ali "socializmu". Na drugi strani je Cerkev v praksi "kapitalizma" odklonila individualizem in absolutni primat tržne zakonitosti nad človeškim delom (prim. CA 10; 13; 44). Reguliranje gospodarstva samo s centralnim načrtovanjem pokvari družbene vezi pri temelju; če gospodarstvo ureja samo tržni zakon, tedasj zgreši elo je treba priporočati razumno reguliranje tržišča in gospodarskih pobud v skladu s pravično hierarhijo vrednot in z ozirom na skupni blagor.