Cerkev je zavrgla totalitarne in ateistične ideologije, pridružene v modernih časih "komunizmu" ali "socializmu". Na drugi strani je Cerkev v praksi "kapitalizma" odklonila individualizem in absolutni primat tržne zakonitosti nad človeškim delom (prim. CA 10; 13; 44). Reguliranje gospodarstva samo s centralnim načrtovanjem pokvari družbene vezi pri temelju; če gospodarstvo ureja samo tržni zakon, tedasj zgreši elo je treba priporočati razumno reguliranje tržišča in gospodarskih pobud v skladu s pravično hierarhijo vrednot in z ozirom na skupni blagor.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 5. člen: Peta zapoved › IV. Gospodarsja dejavnost in socialna pravičnost
IV. Gospodarsja dejavnost in socialna pravičnost
Razvoj gospodarskih dejavnosti in rast proizvodnje sta namenjeni zadovoljevanju potreb ljudi. Gospodarsko življenje ne mrei le na kopšičenje proizvodnih dobrin in na množitev dobička ali moči; naravnana mora biti najprej nasluženje osebam, celotnemu človeku in vsej človeški skupnosti. Vodeno po njenih lastnih metodah, je treba gospodarsko dejavnost izvajati v mejah nravnega reda, v skladu s socIalno pravičnostjo, če naj ustreza božji zamisli o človeku (prim. CS 64).
Človeško delo izhaja neposredno od Oseb, ustvarjenih po božji podobi in poklicanih, da drug skupaj z drugim in drug za drugega nadaljujejo delo stvarjenja, gospodujoč zemlji (prim. 1 Mz 1,28; CS 34; CA 31). Delo je torej dolžnost: "Kdor noče delati, naj tudi ne jJ" (1 Tes 3,10; prim. 1 Tes 4,11). Delo časti Stvarnikove darove in prejete talente. Biti mora tudi odrešujoče, ko človek v zedinjenju z Jezusom, rokodelcem iz Nazareta in križanim na Kalvariji, prenaša mučnost dela (prim. 1 Mz 3,14-19), tedaj na neki način sodeluje z Božjim Sinom pri njegovem odrešilnem delu. Izkazuje se za kristusovega učenca ko vsak dan nosi križ v dejavnosti h kateri je poklican, da jo izvršuje (prim. FC 27). Delo more biti sredstvo posvečevanja in oživljanja zemeljskih stvarnosti v Kristusovem Duhu.
V delu človek uveljavlja in dovršuje del sposobnosti, zapisanih v njegovo naravo. Prvobitna vrednost dela je v zvezi z človekom, samim, ki je njegov tvorec in mu je delo namenjeno. Delo je za človeka in ne človek za delo (prim. FC 6).
Vsakdo bi moral zajemati v delu sredstva za vzdrževanje svojega življenja in življenja svojcev ter za služenje človeški skupnosti.
Vsakdo ima pravico do gospodarske iniciative; vsakdo naj zakonito uporabljak svoje talente, da bi prispeval k izobilju, ki je koristno za vse in da bi prejel pravične sadove svojih naporov. Skrbno bo pazil, da se bo ravnal po uredbah, ki jih določajo zakonite oblasti z ozirom na skupno blaginjo (prim. CA 32, 34).