Cerkev izreka nravno sodbo v gospodarskih in družbenih (socialnih) zadevah, "kadar to zahtevajo osnovne osebne pravice ali zveličanje duš" (CS 76, ' 5). V redu nravnosti izhaja Cerkev iz poslanstva, ki je različno od poslanstva političnih oblasti: Cerkev se briga za časne vidike skupnega blagra zaradi njihove naravnanosti na najvišjo dobrino, na naš poslednji cilj. Prizadeva si, da bi navdihovala ljudi za pravično ravnanje v razmerju do zemeljskih dobrin in v družbeno-gospodarskih odnosih.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 5. člen: Peta zapoved › III. Socialni nauk Cerkve
Družbeni nauk Cerkve se je razvil v devetnajstem stoletju ob srečanju evangelija z moderno industrijsko družbo, njenimi novimi strukturami za proizvodnjo potrošnih dobrin, njenim pojmovanjem družbe, države in avtoritete, njenimi novimi oblikami dela in lastnine. Razvoj nauka Cerkve v gospodarskih in družbenih zadevah pričuje za trajno veljavnost učenja Cerkve, kot tudi za resnični smisel vedno živega in dejavnega izročila (prim. CA 3).
Družbeno učenje Cerkve obsega sklop nauka, ki se oblikuje, kolikor v potekanju zgodovine Cerkev ob pomoči Svetega Duha razlaga dogodke v luči celotne božje besede, ki jo je razodel Jezus Kristus (prim. SSV 1; 41). To učenje postane toliko bolj sprejemljivo za ljudi dobre volje, ker navdihuje naprej ravnanje vernikov.
Družbeni nauk Cerkve predlaga načela razmišljanja; razjasnjuje kriterije za presojanje; daje orientacije za delovanje:
Vsak tak sistem, po katerem bi družbene odnose v celoti določali ekonomski dejavniki, je v nasprotju z naravo človeške osebe in njegovih dejanj. (prim. CA 24).
Teorija, ki dobiček napravlja za izključno pravilo in poslednji cilj gospodarske dejavnosti, je nravno nesprejemljiva. Neurejeno teženje po denarju neizogIbno povzroči perverzne učinke. Je eden od vzrokov številnih konfliktov, ki rušijo družbeni red (prim. CS 63, ' 3; FC 7; CA 35).
Sistem, ki "osnovne pravice posameznikov in združenj žrtvuje kolektivni organizaciji proizvodnje", nasprotuje človekovemu dostojanstvu (CS 65). Vsaka takšna praksa, ki osebe skrčuje na to, da so le sredstva za doseganje dobička, človeka zasužnjuje, vodi k malikovanju denarja in prispeva k širjenju brezboštva. "Ne morete služiti Bogu in mamonu" (Mt 6,24; Lk 16,13).